<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Psp 102/2020

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2020:PSP.102.2020
Evidenčna številka:VDS00036352
Datum odločbe:17.06.2020
Senat:mag. Lilijana Strban (preds.), Elizabeta Šajn Dolenc (poroč.), Nada Perič Vlaj
Področje:POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Institut:lastnost zavarovanca

Jedro

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo pravilno štelo, da zamudna sodba in z njo priznano delovno razmerje predstavlja podlago za nastanek zavarovalnega razmerja v skladu s 74. členom ZMEPIZ-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita dokončna odločba tožene stranke št. ..., št. dosjeja: ... z dne 18. 4. 2019 in prvostopenjska odločba tožene stranke št. ..., št. dosjeja ... z dne 16. 11. 2018. Obenem je sklenilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da določba 5. točke prvega odstavka 80. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 111/2013 s spremembami, v nadaljevanju ZMEPIZ-1) določa, da se obstoj zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca ugotavlja v primeru, da je s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljen obstoj delovnega razmerja. Poudarja, da tožena stranka sploh ni predložila pravnomočne sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Celju opr. št. Pd 45/2016 z dne 22. 8. 2016, ne katerekoli druge pravnomočne sodbe, ki bi določala kakšno delovno razmerje ima A.A. pri tožeči stranki. Pravnomočen postane samo izrek sodbe. Rešitev predhodnega vprašanja ima pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno. Meni, da je zato napačna razlaga sodišča prve stopnje, da naj bi bil s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Celju z dne 22. 8. 2016 pravnomočno ugotovljen obstoj delovnega razmerja. Na podlagi 80. v zvezi z 81. členom ZMEPIZ-1 bi lastnost zavarovanke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja A.A. lahko imela le na podlagi zaposlitve pri inštitutu B., saj je bila zoper njega kot delodajalca izdana pravnomočna sodba Delovnega sodišča v Celju opr. št. Pd 281/2013 z dne 26. 5. 2014. S to sodbo je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi A.A. z dne 12. 4. 2013 nezakonita in da delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 4. 2012 še vedno traja ter da je inštitut B. dolžan A.A. pozvati nazaj na delo, ji priznati delovno razmerje za čas od 16. 5. 2013 dalje in jo za navedeno obdobje prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco. S to sodbo je pravnomočno ugotovljen obstoj delovnega razmerja, kar je pogoj iz 5. točke prvega odstavka 80. člena ZMEPIZ-1. Zoper zvezo C. - ZC. ni bila izdana nobena pravnomočna sodna odločba, s katero bi bil ugotovljen obstoj delovnega razmerja. Nadalje navaja, da se tožeča stranka o sodbi opr. št. Pd 45/2016 z dne 22. 8. 2016 tudi ni mogla izjaviti. Zato gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). Priglaša stroške pritožbe.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka nasprotuje navedbam v pritožbi in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev.

6. Predmet sodne presoje je v konkretnem primeru dokončna odločba toženca št. ..., št. dosjeja: ... z dne 18. 4. 2019, s katero je zavrnil pritožbo tožeče stranke vloženo zoper prvostopno odločbo št. ..., št. dosjeja ... z dne 16. 11. 2018. S slednjo je toženec odločil, da ima zavarovanka A.A. lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova delovnega razmerja pri zvezi C. v času od 16. 5. 2013 do 3. 12. 2014 za 40 ur na teden. Sporno v tej zadevi je, ali je zavarovanka za obdobje od 16. 5. 2013 do 3. 12. 2014 izpolnjevala pogoje za priznanje lastnosti zavarovanke pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

7. Pravno podlago za razrešitev sporne zadeve predstavlja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2) in ZMEPIZ-1. Skladno s prvim odstavkom 75. člena ZMEPIZ-1 ima lastnost zavarovanca vsaka fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje in je prijavljen v obvezno zavarovanje. Obstoj zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca se ugotavlja v primeru, da je s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljen obstoj delovnega razmerja (5. točka 80. člena ZMEPIZ-1). Postopek za ugotavljanje zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca se uvede na zahtevo posameznika, po uradni dolžnosti ali na zahtevo delodajalca.

8. V obravnavanem primeru je uvedbo postopka za ugotavljanje lastnosti zavarovanke za čas od 16. 5. 2013 do 3. 12. 2014 predlagala zavarovanka A.A. na podlagi pravnomočne zamudne sodbe Delovnega sodišča v Celju opr. št. Pd 45/2016 z dne 22. 8. 2016. S citirano zamudno sodbo z dne 22. 8. 2016 izdano v delovnem sporu, v katerem je bila tožeča stranka tega spora ZC. tožena stranka, je bilo odločeno, da je tožena stranka dolžna zavarovanki priznati delovno razmerje za čas od nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 4. 2012 za obdobje od 16. 5. 2013 do 3. 12. 2014 in jo za navedeno obdobje prijaviti v matično evidenco zavarovancev pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

9. Na podlagi takšne odločitve s sodbo, v kateri je kot tožena stranka sodelovala ZC., se pritožba ne more uspešno sklicevati na to, da gre za predhodno vprašanje, ki ima učinek le v pravdi, v kateri je bilo o njem odločeno.

10. Prav tako je zmotno stališče pritožbe, da bi zavarovanka A.A. lahko imela lastnost zavarovanke pokojninskega in invalidskega zavarovanja le pri inštitutu B., ker je bila zoper njega kot delodajalca izdana pravnomočna sodba Delovnega sodišča v Celju opr. št. Pd 281/2013 z dne 26. 5. 2014. S citirano sodbo je bilo sicer res pravnomočno ugotovljeno, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi A.A. z dne 12. 4. 2013 nezakonita, vendar je Vrhovno sodišče RS v revizijskem postopku s sodbo opr. št. VIII Ips 101/2015 z dne 8. 9. 2015 odločitev o reintegracijskem in reparacijskem zahtevku razveljavilo in oba navedena zahtevka zavrnilo, ker je štelo, da inštitut B. ni pasivno legitimiran. Hkrati je Vrhovno sodišče RS v tej sodbi, enako kot že v večih drugih zadevah, poudarilo, da v primeru prenosa podjetja ali dela podjetja že na podlagi zakona pride do avtomatičnega prenosa pravic, ki jih je imel delavec na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku na delodajalca prevzemnika. Glede na takšno stališče in sodno prakso lahko delavec ob izpolnjenih pogojih za spremembo delodajalca uveljavlja pravice iz svoje pogodbe o zaposlitvi le pri delodajalcu prevzemniku, na katerega so že prešle pravice in obveznosti iz delavčeve pogodbe o zaposlitvi, ne pa več pri dotedanjem delodajalcu, to je delodajalcu prenosniku.

11. Zaradi podane pasivne legitimacije prevzemnika, konkretno ZC., je sodišče v citirani zamudni sodbi ugotovilo, da zavarovanka uveljavlja pri njem priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za čas od 16. 5. 2013, ko ji je prenehalo delovno razmerje pri delodajalcu prenosniku, do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, to je do 3. 12. 2014. Ob ugotovljeni nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja so nezakonite tudi vse posledice takšnega prenehanja, enako pa velja za zahtevo zavarovanke za priznanje delovnega razmerja za čas od nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 4. 2012 in sicer od 16. 5. 2013 do 3. 12. 2014.

12. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo glede na vse obrazloženo pravilno štelo, da prav citirana zamudna sodba in z njo priznano delovno razmerje predstavlja podlago za nastanek zavarovalnega razmerja v skladu s 74. členom ZMEPIZ-1. Neutemeljena je pritožbena navedba tožeče stranke, da ji ni bila dana možnost sodelovanja v postopku in da tožena stranka nikoli ni predložila zamudne sodbe z dne 22. 8. 2016 ali katerekoli druge sodbe. Kot izhaja iz zapisnika z glavne obravnave z dne 18. 11. 2019 (l. št. 21) in ugotovitev sodišča prve stopnje, je tožena stranka pojasnila, da je zavarovanka (A.A.) navedeno zamudno sodbo priložila k prilogi za ugotovitev lastnosti zavarovanke, to pa je razvidno tudi iz upravnega spisa, v katerem se zamudna sodba nahaja. Upravni spis pa je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku vpogledalo in prebralo.

13. Pritožba se neutemeljeno sklicuje na to, da se tožeča stranka o zamudni sodbi v postopku ni mogla izjaviti. Dejstvo pravnomočnosti zamudne sodbe pomeni, da je bila sodna odločba tožeči stranki vročena in da ji je bilo na tak način zagotovljeno, da se z njeno vsebino seznani in se posledično o njej v postopku tudi lahko izjavi. Zaradi navedenega tudi ni podana bistvena kršitev določb 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

14. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja imelo zadostno podlago za zaključek, da sta izpodbijani odločbi toženca, s katerima je odločil, da ima A.A. lastnost zavarovanke v spornem obdobju iz naslova delovnega razmerja pri toženi stranki, v tem postopku tožeči stranki, pravilni in zakoniti in tožbeni zahtevek na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1), zavrnilo. Ob upoštevanju zamudne sodbe in skladno s prvim odstavkom 31. člena ZMEPIZ-1, je tožeča stranka kot delodajalec prevzemnik dolžna vložiti prijavo v zavarovanje za zavarovanko A.A. iz naslova delovnega razmerja.

15. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo v skladu z določbo 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Hkrati je na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP sklenilo, da tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbe, saj z njo ni uspela.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (2013) - ZMEPIZ-1 - člen 75, 75/1, 80.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
25.08.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM5NTI4