VDSS Sodba Psp 33/2020

Jedro

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov, in sicer na podlagi mnenja zdravniške komisije II. stopnje, zlasti pa na podlagi mnenja izvedenskega organa, ki je samo potrdil predhodni mnenji zdravniških komisij, pravilno zaključilo, da ne gre za hudo bolnega otroka po 6. členu Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo oziroma za otroka z več motnjami po 7. členu Pravilnika. Izvedenski organ tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pri otroku ni ugotovil nobenega takšnega zdravstvenega stanja, da bi bili izpolnjeni pogoji po katerikoli točki Seznama težkih kroničnih bolezni in stanj. Ni ugotovljena alergija na hrano na tri ali več osnovnih živil, ni ugotovljena težka astma in niso ugotovljene hujše distrofije. Ne glede na to, da so pri otroku ugotovljene določene motnje oziroma diagnoze, vendar pri njemu ni ugotovljenih hkrati več kot treh motenj, katerih skupni učinek bi utemeljeval potrebo po priznanju pravice do dodatka za nego otroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 14. 12. 2017 ter, da se tožnici prizna pravica do dodatka za nego otroka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je nesmiselna opredelitev mnenja zdravniške komisije II. stopnje, ki je ugotovila, da je otrok distrofičen, vendar ne v tolikšni meri, da bi ga lahko uvrstili po kriterijih 6. člena točka 26 Pravilnika. Če bi otrok bil na 10 percentilih distrofije, bi že avtomatično dobil odobren dodatek za nego otroka. Pri otroku je bila podana distrofija, vendar je bil nad to mejo. V zvezi z astmo pojasnjuje, da je po posvetih pediatrov in farmacevtskega svetovanja uvedla sirup Imunoglukan za otroke. Ta sirup in dodatni ukrepi ter posebna nega je pri otroku privedla do izboljšanja stanja. Takoj, ko je za malenkost boljše stanje, predvsem distrofije, je prošnja za dodatek za nego otroka zavrnjena. V letu 2017 je bil otrok pregledan 18. 4. 2017 in je imel glede na telesno težo in višino 21 percentilov. Samo še ne dva meseca kasneje, ko je zbolel in bil hospitaliziran, pa je imel otrok 14 percentilov. Stanje se je pri otroku takrat slabšalo in izboljšalo in ne razume, kako komisija ni pomislila, da je pa lahko bil otrok tudi na zahtevanih 10 percentilih. Izpodbija izvedensko mnenje, ki je površno, čeprav strokovno, vendar pomanjkljivo opredeljeno v nekaterih delih. Meni, da stanje otroka na dan pregleda v aprilu 2019 in sedanje zdravstveno stanje, ne bi smelo vplivati na odločitev o priznanju dodatka za nego otroka. Vedno je poudarjala, da njen otrok ni hudo bolan, potrebuje pa posebno nego, še posebej v obdobju treh let, za katerega teče ta postopek. V tem obdobju so imeli povišane življenjske stroške. Uvedla je sirup Imunoglukan, nekaj časa je morala doplačevati zdravilo Flixotide, čeprav je bil izdan na recept. Prav tako so na finančno stanje družine vplivale bolniške odsotnosti, mama kot spremljevalka pa je tudi doplačevala zdraviliško zdravljenje na A.. Ker so bili ti stroški za družino preveliki, je poiskala cenejšo varianto. Vse navedeno pomeni, da je družina imela povišane življenjske stroške, vendar ji ni bil odobren dodatek za nego otroka. Na podlagi ugotovitve izvedenskega organa, da otrok ni huje bolan, ima pa več motenj, je sodišče imelo možnost, da to upošteva pri odločitvi. Povzema ugotovitve izvedenskega organa na osebnem pregledu otroka in poudarja, da 79. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. l. RS, št. 26/2014 s spremembami, v nadaljevanju ZSVarPre) v 1., 2. ter 3. točki jasno navaja opredelitev in višino dodatka za nego otroka in se sklicuje na Pravilnik, na podlagi katerega so njenemu otroku zavrnili denarni dodatek za nego otroka. Posebej izpostavlja, da je sodišče v sodbi izpustilo zelo pomemben podatek dr. B.B., ki je zapisal, da so ugotavljali, da je mati ogromno sama naredila in tudi sama plačala iz lastnih sredstev, zato da se stanje iz teh ponavljajočih se akutnih stanj ne bi prevesilo v kronično stanje, za katerega pa bi bila upravičena do dodatka za nego otroka. Sodišče prve stopnje je izpustilo prav slednje, "za katerega pa bi bila upravičena do dodatka za nego otroka". Nadalje vztraja, da je dr. C.C. potrdila, da ima njen otrok kronično bolezen, ki se lahko pozdravi. Omenjena specialistka je potrdila, da ima otrok astmo. Izpostavlja 7. člen Pravilnika in poudarja, da ima njen otrok dovolj motenj, da je potrebna posebna nega in skrb za takega otroka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z vsemi pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje.

5. Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca št. ... z dne 14. 12. 2017, s katero je zavrnil tožničino pritožbo vloženo zoper odločbo Centra za socialno delo D. št. ... z dne 22. 9. 2017. S slednjo odločbo je omenjeni center za socialno delo odločil, da se zahtevek tožnice za uveljavitev pravice do dodatka za nego otroka E.E. zavrne. Sporno v tej zadevi je, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do dodatka za nego otroka.

6. Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je podana v ZSVarPre in v Pravilniku o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (Ur. l. RS, št. 89/2014 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik), na katero uporabo napotuje 91. člen ZSVarPre.

7. Po 79. členu ZSVarPre je dodatek za nego otroka opredeljen kot denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka. Skladno z 80. členom citiranega zakona ima pravico do dodatka za nego otroka eden od staršev ali druga oseba, če ima otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živi v Republiki Sloveniji. Pravica pa se uveljavlja na podlagi mnenja zdravniške komisije.

8. Po Pravilniku so med drugim med otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo v 6. členu opredeljeni dolgotrajno hudo bolni otroci, za katere se štejejo kronično bolni otroci, pri katerih je kljub zdravljenju pričakovati trajne posledice bolezni oziroma otroci s takimi boleznimi, ki zahtevajo zdravljenje, nego in rehabilitacijo, ki traja dalj kot šest mesecev. V 7. členu Pravilnika pa so opredeljeni otroci z več motnjami, za katere se štejejo otroci, ki imajo hkrati več kot tri motnje ali diagnosticirane bolezni, ki vsaka posebej sicer ne predstavlja take stopnje ali bolezni iz tega pravilnika, na podlagi katere otrok potrebuje posebno nego in varstvo po tem pravilniku, njihova kombinacija pa upravičenost do posamezne pravice utemeljuje.

9. V Seznamu težkih kroničnih bolezni in stanj, ki je priloga pravilnika, je v točki 7 določena alergija na hrano, če je dokazana alergija na hrano na 3 ali več osnovnih živil (mleko, soja, jajca, arašidi, pšenica) po 9 mesecih starosti. V točki 13 Seznama je določena težka astma – v času, ko je potrebno redno, dolgotrajno zdravljenje s sistemskimi steroidi ali biološkimi zdravili. V 26. točki Seznama pa so med težke kronične bolezni opredeljene hujše distrofije (do 2 let TT vsaj 1 kg pod 3 percentile, nad 2. letom pa pri ITM 10 percentilov, po krivuljah, ki so priporočene za Slovenijo, celiakija).

10. Glede na navedeno pravno podlago je v obravnavanem primeru za ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za nego otroka odločilno, ali je pri otroku podano katero od stanj določenih v točkah 7, 13 ter 26 Seznama in ali gre pri otroku za več kot tri motnje ali diagnosticirane bolezni, ki vsaka po sebi sicer ne predstavlja take stopnje ali bolezni iz tega pravilnika.

11. Iz listinske dokumentacije in ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta bili v predsodnem postopku obe zdravniški komisiji mnenja, da otrok ne potrebuje posebne nege in varstva, ker nima težke kronične bolezni po Pravilniku, konkretno, da otrok nima diagnosticirane najtežje oblike astme, nima dokazane alergije na vsaj 3 osnovna živila, je distrofičen, vendar ne v tolikšni meri, da bi ga lahko uvrstili po kriterijih v 6. členu Pravilnika, točka 26 Seznama ter nima težke kronične bolezni iz Seznama.

12. V sodnem postopku je za ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do dodatka za nego otroka, sodišče prve stopnje najprej zaslišalo predsednico zdravniške komisije II. stopnje, pridobilo pa je še mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti F. v G., v sestavi specialista pulmologa, gastroenterologa in pediatra, vse tri specialiste pa je sodišče prve stopnje še zaslišalo. Izvedenski organ v takšni sestavi je po proučitvi medicinske dokumentacije, otroka pa je še osebno pregledal, menil, da se otrok ne smatra za dolgotrajno hudo bolnega otroka. Pri otroku ni podana težka astma ter ni dokazana alergija na hrano na vsaj tri ali več osnovnih živil. Pri otroku ne gre za hujše distrofije ter pri otroku z atopijsko konstitucijo hkrati ne gre za več kot tri motnje ali diagnosticirane bolezni. Kot izhaja iz obrazložitve je astma pri otroku dobro nadzorovana. Prejema redno terapijo z inhalacijskimi glukokortikoidi (Flixotide) s kratko delujočimi beta agonisti (z Ventolinom) ob težavah z dihanjem in imuno stimulatorjem kot je Imunoglukanom. Otrok je dobro prehranjen, klinično nima alergij na alergene v hrani, razen na jajce, ima pa alergijo na pršico. Pri otroku je bila leta 2016 diagnosticirana pretežna alergijska astma, glede na dinamiko poteka bolezni gre za dobro vodeno in urejeno astmo. Alergolog je januarja 2016 potrdil alergijo na beljak, rumenjak in pršico. Na dieti je bil otrok do decembra 2016, sedaj pa lahko uživa vso hrano, alergija na hrano pri otroku ni ugotovljena in glede na telesno težo 15 kg, pri njem ni distrofije.

13. Takšnega mnenja, da ne gre za hudo bolnega otroka so bili izvedenci tudi na zaslišanju. Prof. dr. B.B. je v zvezi s tožničinimi pripombami, na izvedensko mnenje, da gre pri otroku za kronično bolezen dodatno pojasnil, da gre pri terapijah, ki jih otrok dobiva bolj za preventivno zdravljenje in ne zdravljenje kroničnega stanja. Dodatno pa je enako kot druga dva specialista ocenil, da je tožnica sama ogromno naredila in tudi sama plačala iz lastnih sredstev zato, da se stanje iz ponavljajočih se akutnih stanj ne bi prevesilo v kronično stanje, za katerega bi bila upravičena do dodatka za nego otroka. Specialist tako ne ugotavlja, da je pri otroku podano takšno kronično stanje, da bi bila tožnica upravičena do dodatka za nego otroka, ampak, da je prav ona kot mati pripomogla k temu, da do takšnega kroničnega stanja ni prišlo.

14. Ker je za odločitev o tem, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do dodatka za nego otroka odločilno zdravstveno stanje otroka, ne pa kdo in na kakšen način je preprečil nastanek kroničnega stanja, je stališče pritožbe zmotno in vzeto iz konteksta, da je sodišče prve stopnje izpustilo zelo pomemben podatek, ki močno vpliva na odločitev.

15. Dr. C.C. je na zaslišanju izpovedala, da ne gre za hudo bolnega otroka. Glede astme je izpovedala, da pri otroku ne gre za težko astmo, pač pa dobro vodeno astmo, kar pomeni, da je dobro urejena z zdravili in da v mirni fazi nima otrok funkcionalnih motenj respiratornega sistema. Dodatno je obrazložila, da so bila v letu 2017 pri otroku kratka obdobja težav z astmo, v vmesnem obdobju pa je razvidna normalna pljučna funkcija.

16. Smiselno enako je izpovedal dr. H.H. in izrecno, da pri otroku ni podana težka astma, da ni dokazana alergija na hrano, da je dokazana alergija na pršico, da ni moten razvoj otroka in da ne gre za več kot tri motnje oziroma diagnosticirane bolezni.

17. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov in sicer na podlagi mnenja zdravniške komisije II. stopnje, zlasti pa na podlagi mnenja izvedenskega organa, ki je samo potrdil predhodni mnenji zdravniških komisij, pravilno zaključilo, da ne gre za hudo bolnega otroka po 6. členu Pravilnika oziroma za otroka z več motnjami po 7. členu Pravilnika. Izvedenski organ tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pri otroku ni ugotovil nobenega takšnega zdravstvenega stanja, da bi bili izpolnjeni pogoji po katerikoli točki Seznama težkih kroničnih bolezni in stanj. Ni ugotovljena alergija na hrano na tri ali več osnovnih živil, ni ugotovljena težka astma in niso ugotovljene hujše distrofije. Ne glede na to, da so pri otroku ugotovljene določene motnje oziroma diagnoze, vendar pri njemu ni ugotovljenih hkrati več kot treh motenj, katerih skupni učinek bi utemeljeval potrebo po priznanju pravice do dodatka za nego otroka.

18. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita in utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo. Pri tem pa ni nepomembno, da je sodišče prve stopnje, enako kot predhodno vsi člani izvedenskega organa ugotovilo, da k dobremu zdravstvenemu stanju otroka bistveno prispeva tudi tožnica sama z rednim in pravilnim izvajanjem nege otroka in preprečevanjem slabšanja zdravstvenega stanja ob akutnih pojavih.

19. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

02.07.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 111/2008
• VDSS Sodba Psp 99/2019
• VDSS Sodba Psp 224/2018