VDSS Sodba Psp 340/2019

Jedro

Načini oz. oblike poklicne rehabilitacije, roki za nastop in trajanje, natančnejši pogoji za usposabljanje zavarovanca ter pogoji ter roki za sklenitev pogodbe o zaposlitvi po končani poklicni rehabilitaciji se v skladu s 77. členom ZPIZ-2 dogovorijo v pogodbi o poklicni rehabilitaciji, ki jo sklenejo zavarovanec, toženi zavod in delodajalec ali zavod za zaposlovanje. V tripartitni pogodbi se poleg ostalega torej določa način oz. oblika poklicne rehabilitacije, ki mora biti v skladu s preostalo delovno zmožnostjo iz vsebinsko priznane pravice do poklicne rehabilitacije.

Za pravilno operacionalizacijo poklicne rehabilitacije v tripartitni pogodbi je torej bistveno, da je v sodno socialnem sporu priznana pravica do poklicne rehabilitacije, vsebinsko ustrezno konkretizirana. Da ne gre za odločitev, kot v izpodbijanem delu sodbe, ki ne vsebuje nujnih stvarnih razbremenitev, indiciranih iz zdravstvenih razlogov za usposobitev za drugo ustrezno delo niti odločeno, ali obstaja možnost usposobitve za drugo ustrezno delo v polnem ali v krajšem delovnem času.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani III. tč. izreka spremeni tako, da glasi:

"Tožnici se prizna pravica do poklicne rehabilitacije za usposobitev za drug poklic ali drugo, fizično lažje in psihično manj zahtevno delo, pri katerem ni potrebna groba moč in spretnost obeh rok, z dvigovanjem in prenašanjem bremen do 5 kg, brez pogostih ponavljajočih se gibov v zapestju in podlahti, izven delovnega okolja kjer prihaja do lokalnih vibracij, s polnim delovnim časom."

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 17. 10. 2016 in št. ... z dne 21. 6. 2016 (I. tč. izreka). Tožnico je od 26. 3. 2016 dalje razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poklicne bolezni 80 %, bolezni 10 % in poškodbe izven dela 10 % (II. tč. izreka) ter izreklo, da ima pravico do poklicne rehabilitacije od 26. 3. 2016 dalje (III. tč. izreka). Toženi stranki je odredilo, da izda upravni akt o pravici do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije (IV. tč. izreka) in da se o pogojih poklicne rehabilitacije sklene ustrezna pogodba (V. tč. izreka). Tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je vzrok invalidnosti v celoti poklicna bolezen, je zavrnilo (VI. tč. izreka). Hkrati je toženo stranko zavezalo, da tožnici v 8 dneh povrne 1.511,58 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VII. tč. izreka).

2. Toženi zavod na podlagi 325. člena Zakona o pravdnem postopku¹ (ZPP) primarno predlaga izdajo dopolnilne sodbe za III. tč. izreka, tako da bo vsebovala vsebinsko opredelitev dela za katero se tožnici priznava pravica do poklicne rehabilitacije in s tem omogoči izvršitev V. tč. izreka. Po razvrstitvi tožnice v II. kategorijo invalidnosti ter na podlagi 72. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju² (ZPIZ-2) priznane pravice do poklicne rehabilitacije, III. tč. izreka nima omejitev, ki morajo biti spoštovane v procesu poklicne rehabilitacije in odločanju o ustreznosti poklicne rehabilitacije glede bodočega dela oz. poklica za katerega se bo tožnica usposabljala. Iz izreka ne izhaja niti, ali bo po opravljeni poklicni rehabilitaciji zmožna za delo v polnem ali krajšem delovnem času. Da je mogoče zagotoviti uresničitev pravice do poklicne rehabilitacije je potrebno izreči, za kakšno delo in v kakšnem delovnem času se glede na preostalo delovno zmožnost zavarovanec lahko usposobi. Te ugotovitve morajo biti zajete v izreku sodne odločbe. Stvarne ali časovne omejitve morajo biti zagotovljene v času poklicne rehabilitacije in pri drugem delu po končani poklicni rehabilitaciji ob priznavanju pravice do premestitve oz. pravice do dela s krajšim delovnim časom. Gre za ključni del pravice do poklicne rehabilitacije, brez katere ta ostane vsebinsko prazna, sodba pa neizvršljiva, saj ni opredeljeno delo oz. poklic za katerega se lahko usposobi.

Odločitev, ki ni zajeta v izreku sodne odločbe ne postane pravnomočna. Pravilo o objektivnih mejah pravnomočnosti iz 319. člena ZPP se nanaša na odločitve o zahtevku, ki v socialnih sporih poleg odprave odločb vsebuje tudi odločitev o pravici sami. Iz sodnih izvedenskih mnenj med drugim izhaja, za kakšno delo se tožnica glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi. Po mnenju izvedenca je namreč sposobna za usposobitev za drugo fizično lažje in psihično manj zahtevno delo, pri katerem ni potrebna groba moč in spretnost obeh rok z dvigovanjem in prenašanjem bremen do 5 kg brez pogostih ponavljajočih se gibov v zapestju in podlahti izven delovnega okolja kjer prihaja do lokalnih vibracij v polnem delovnem času.

Če sodišče ne bo sledilo predlogu za izdajo dopolnilne sodbe, naj se predlog šteje za pritožbo, v pritožbenem postopku III. tč. izreka sodbe razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Gre za absolutno bistveno kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP saj izrek ni razumljiv, ni jasen, ga ni mogoče preizkusiti in zato niti ni izvršljiv.

3. Pritožba tožene stranke je utemeljena.

4. Z neizpodbijanim, že pravnomočnim delom sodbe sta med drugim kot nezakoniti odpravljeni upravni odločbi (I. tč. izreka) in tožnica razvrščena v II. kategorijo invalidnosti od 26. 3. 2016 dalje 80 % zaradi posledic poklicne bolezni, 10 % zaradi bolezni in 10 % zaradi poškodbe izven dela (II. tč. izreka). Z izpodbijano III. tč. pa je izrečeno le, da tožnica ima pravico do poklicne rehabilitacije od 26. 3. 2016 dalje. Gre za povsem pavšalno odločitev brez vsebinske konkretizacije pravice do poklicne rehabilitacije, kot pravilno opozarja tožena stranka. V zvezi s takšnim izrekom je tožena stranka v skladu s 325. členom ZPP sicer utemeljeno predlagala izdajo dopolnilne sodbe, vendar prvostopenjsko sodišče temu ni sledilo, temveč zadevo predložilo v pritožbeno reševanje.

5. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti v skladu s 350. členom ZPP pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da so v zadevi razčiščena vsa pravno odločilna dejstva za zakonito odločitev o pravici do poklicne rehabilitacije, vendar je izpodbijana III. tč. izreka sodbe nepopolna ker materialno pravo, ki bi pri konkretizaciji pravice moralo biti, ni bilo uporabljeno.

6. Pravico do poklicne rehabilitacije ureja ZPIZ-2 v določbah od 70. do 80. člena. Definirana je kot celostni proces, v katerem se zavarovanca strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo, tako da se lahko ustrezno zaposli ali ponovno vključi v delovno okolje, oz. se usposobi za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se mu prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki (70. člen). V skladu z 72. členom ZPIZ-2 pravico do poklicne rehabilitacije pridobi zavarovanec, pri katerem je podana II. kategorija invalidnosti, pa na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 55 let starosti, in se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal s polnim delovnim časom (1. odstavek), oziroma še ni dopolnil 50 let starosti, pa se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal s krajšim delovnim časom od polnega najmanj 4 ure dnevno (2. odstavek).

7. Poklicna rehabilitacija se izvaja na različne načine. Prilagojena mora biti delovnemu invalidu glede na njegovo preostalo delovno zmožnost. Tako se glede na 75. člen ZPIZ-2 poklicna rehabilitacija v skladu s preostalo delovno zmožnostjo lahko opravi:

- s kratkotrajnim usposabljanjem in izobraževanjem;

- s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu pri delodajalcu oz. v drugih oblikah delovnega usposabljanja;

- z izobraževanjem ob delu s soglasjem zavarovanca, ki se bo usposabljal za drugo delo, ki ga bo opravljal polni delovni čas, ali

- z izobraževanjem na ustreznih šolah in z drugimi oblikami izobraževanja.

Navedeni načini oz. oblike poklicne rehabilitacije, roki za nastop in trajanje, natančnejši pogoji za usposabljanje zavarovanca ter pogoji ter roki za sklenitev pogodbe o zaposlitvi po končani poklicni rehabilitaciji se v skladu s 77. členom ZPIZ-2 dogovorijo v pogodbi o poklicni rehabilitaciji, ki jo sklenejo zavarovanec, toženi zavod in delodajalec ali zavod za zaposlovanje. V tripartitni pogodbi se poleg ostalega torej določa način oz. oblika poklicne rehabilitacije, ki mora biti v skladu s preostalo delovno zmožnostjo iz vsebinsko priznane pravice do poklicne rehabilitacije.

8. Za pravilno operacionalizacijo poklicne rehabilitacije v tripartitni pogodbi je torej bistveno, da je v sodno socialnem sporu priznana pravica do poklicne rehabilitacije, vsebinsko ustrezno konkretizirana. Da ne gre za odločitev, kot v izpodbijanem delu sodbe, ki ne vsebuje nujnih stvarnih razbremenitev, indiciranih iz zdravstvenih razlogov za usposobitev za drugo ustrezno delo niti odločeno, ali obstaja možnost usposobitve za drugo ustrezno delo v polnem ali v krajšem delovnem času.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, sprejetih na podlagi sodnih izvedenskih mnenj med drugim izhaja, da tožnica za svoje delo šivilje več ni zmožna, saj je njena delovna zmožnost za svoj poklic (tekstilni konfekcionar) zmanjšana za več kot 50 %. Vendar iz obrazložitve sodbe hkrati izhaja, da je pri njej še vedno podana preostala delovna zmožnost, ker se lahko s poklicno rehabilitacijo usposobi za drugo, fizično lažje in psihično nezahtevno delo, pri katerem ni potrebna groba moč in spretnost obeh rok, z dvigovanjem in prenašanjem bremen do 5 kg, brez pogostih ponavljajočih se gibov v zapestju in podlahti izven delovnega okolja, kjer prihaja do lokalnih vibracij, s polnim delovnim časom.

10. Z navedenimi stvarnimi razbremenitvami bi ob pravilni uporabi 72. člena ZPIZ-2 morala biti konkretizirano dosojena pravica do poklicne rehabilitacije. Pomeni, da je pritožba tožene stranke zoper izpodbijano III tč. izreka sodbe popolnoma utemeljena.

11. ZPP v 5. alineji 358. člena ZPP izrecno določa, da pritožbeno sodišče sodbe sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ne razveljavi in ne vrača v ponovno sojenje, če oceni, da je dejansko stanje pravilno ugotovljeno, vendar je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Ker gre za takšno procesno in materialno pravno stanje tudi v predmetni zadevi, je potrebno razsoditi, kot je razvidno iz izreka te sodne odločbe.

12. Glede na navedeno je potrebno izpodbijano III. tč. izreka spremeniti in tožnici priznati pravico do poklicne rehabilitacije za usposobitev za drug poklic ali drugo, fizično lažje in psihično nezahtevno delo, pri katerem ni potrebna groba moč in spretnost obeh rok z dvigovanjem in prenašanjem bremen do 5 kg, brez pogostih ponavljajočih se gibov v zapestju, podlahti izven delovnega okolja, kjer prihaja do lokalnih vibracij, s polnim delovnim časom.

13. Ker preostala toženkina izvajanja, ki se nanašajo na navedbe o objektivnih mejah pravnomočnosti sodbe, njeno izvršljivost in nekatera druga, za rešitev pritožbe niso odločilna, se pritožbeno sodišče do njih posebej ne opredeljuje.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.
² Ur. l. RS, št. 96/2012.

Datum zadnje spremembe:

01.07.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 37/2023
• VDSS Sodba Psp 61/2017
• VDSS sodba Pdp 177/2007