VDSS Sklep Pdp 178/2020

Jedro

Razlogi v prid ugotovitvi, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana tožniku s strani tožene stranke - delodajalca, nezakonita, in da je utemeljen njegov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, reparacijo za čas nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi in plačilo denarnega povračila v višini 18 plač, namreč v tej (začetni) fazi ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Poleg tega pa tožnik v tem sporu zahteva izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve zlasti s sklicevanjem na tožbo, ki jo je v drugi zadevi vložil pred prvostopenjskim sodiščem, z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti sklepa o razrešitvi z mesta direktorja in plačilo odpravnine. V postopku za izdajo začasne odredbe se tožnik ne more sklicevati na drug spor, in le s tem utemeljevati verjetnost obstoja terjatve, čeprav gre za vsebinsko povezani zadevi. Zlasti ne zato, ker je bil drug spor, ki se je vodil pred prvostopenjskim sodiščem, že zaključen z izdajo sklepa o (stvarni) nepristojnosti, ki je postal pravnomočen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbe in odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe tožnika, ki je zahteval, da sodišče toženi stranki prepove odtujitev ali obremenitev njenih nepremičnin oznaka k.č. A. in stavb kbr. ... in ... A., zk. ..., k.p. B. (R Hrvaška) specifično etažne lastnine (238/10000 dela); APARTMA z oznako ... št. ..., v pritličju, skupne vrednosti neto koristne površine 36,81 m2, s pripadajočim vrtom skupne površine 35 m2, kot stranskim delom, z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi. Začasna odredba naj bi po predlogu za izdajo začasno odredbo veljala do izteka 30 dni po pravnomočnosti sklepa, izdanega v obravnavani pravdi,pri čemer ugovor zoper sklep ne zadrži njene izvršitve (I. točka izreka sklepa). Obenem je sklenilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka z začasno odredbo (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep in ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je sklep nepravilen, ker je sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo izključno iz razloga domnevne neizkazanosti terjatve. Tožeča stranka je verjetno izkazala obstoj terjatve in se v celoti sklicuje na že podane navedbe, saj novih navedb v pritožbi ne more podajati. Zmotno je stališče sodišča, da je bil sklep o razrešitvi tožeče stranke kot direktorja, ki je tudi pravna podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, obrazložen. V sklepu je le prepisana pravna podlaga možnih razlogov za razrešitev, pri čemer vsebinsko nobena kršitev ni obrazložena. Sodišče je spregledalo bistveno okoliščino, da je bil celoten postopek razrešitve nezakonit, saj tožeči stranki ni bila dana možnost, da se izjavi glede domnevnih kršitev, ki mu niti niso bile predstavljene. To je bistvena kršitev lastnih pravil zadruge, ki ima za posledico nezakonitost razrešitve in posledično tudi odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S tem je izkazana utemeljenost terjatve tožeče stranke do tožene stranke. Glede stališča sodišča, da tožeča stranka ni izkazala, da bi bila uveljavitev njene terjatve brez izdaje začasne odredbe precej otežena ali onemogočena, tožeča stranka vztraja pri že podani trditveni podlagi. Kot dokaz pa tožnik še dodatno prilaga zapisnik 19. seje upravnega odbora tožene stranke z dne 17. 2. 2020, iz katerega nesporno izhaja, da namerava tožena stranka predmetno nepremičnino prodati za 45.000,00 EUR (kar je celo pod tržno vrednostjo) in kupnino porabiti le za določene upnike. Tožeča stranka je navedeni zapisnik prejela šele po vložitvi predloga.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami – ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ob takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Vsa odločilna dejstva so bila pravilno in popolno ugotovljena, izpodbijana odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

6. Pravna podlaga za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe je 43. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami in dopolnitvami – ZDSS-1), ki določa, da sodišče med postopkom tudi po uradni dolžnosti izda začasne odredbe, ki so potrebne, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode (1. odstavek), ter da se začasne odredbe izdajajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje, če ni v tem členu drugače določeno (4. odstavek istega člena) ter 270. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami – ZIZ), ki določa pogoje za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve. Po določbah tega člena sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, upnik pa mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Šteje se, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini, razen če naj bi se terjatev uveljavljala v državi Evropske unije. Sodišče prve stopnje je v 5. in 6. točki pravilno navedlo relevantno pravno podlago za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe v tej zadevi in pravilno zaključilo, da morata biti verjetnost obstoja terjatve in nevarnost za uveljavitev terjatve zaradi dolžnikovih ravnanj izkazani kumulativno, ker že odsotnost ene od predpostavk narekuje zavrnitev predloga za zavarovanje z začasno odredbo.

7. Prvi pogoj za izdajo začasne odredbe je verjetno izkazana terjatev. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo pravilno stališče, da terjatev ni verjetno izkazana, zato niti ni bilo dolžno preverjati obstoja drugih predpostavk za izdajo začasno odredbo po citiranih določbah ZDSS-1 oz. ZIZ. Razlogi v prid ugotovitvi, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana tožniku s strani tožene stranke – delodajalca, nezakonita, in da je utemeljen njegov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, reparacijo za čas nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi in plačilo denarnega povračila v višini 18 plač, namreč v tej (začetni) fazi ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Poleg tega pa tožnik v tem sporu zahteva izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve zlasti s sklicevanjem na tožbo, ki jo je v drugi zadevi (Pd 368/2019) vložil pred prvostopenjskim sodiščem, z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti sklepa o razrešitvi z mesta direktorja in plačilo odpravnine v višini 63.138,48 EUR. S tem v zvezi je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da se v postopku za izdajo začasne odredbe tožnik ne more sklicevati na drug spor, in le s tem utemeljevati verjetnost obstoja terjatve, čeprav gre za vsebinsko povezani zadevi. Zlasti ne zato, ker je bil spor Pd 368/2019, ki se je vodil pred prvostopenjskim sodiščem, že zaključen z izdajo sklepa o (stvarni) nepristojnosti, ki je, kot izhaja iz 9. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, dne 19. 2. 2020 postal pravnomočen.

8. V obravnavani zadevi tožnik kot bistveno izpostavlja, da je redna odpoved tožniku (po odpoklicu s funkcije direktorja) iz razloga nesposobnosti po 2. alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl. ZDR-1) nezakonita že zato, ker je sklep o razrešitvi tožnika s funkcije direktorja z dne 19. 11. 2019, ki je bil podlaga za odpoved, nezakonit in sicer zato, ker ni obrazložen, oziroma ker je bila tožniku v postopku razrešitve kršena pravica do zagovora oziroma izjave (ker z domnevnimi očitanimi kršitvami niti ni bil seznanjen). Tožnik je sodišču predložil sklep o razrešitvi z dne 19. 11. 2019, iz katerega nedvomno izhaja, da ga je sprejel pristojni organ in da vsaj bistvene razloge za razrešitev poslovodnega organa vsebuje. Na njegovi podlagi je bila podana redna odpoved iz razloga nesposobnosti, za katero je izpolnjen osnovni pogoj – predčasno prenehanje mandata zaradi razrešitve. Tožnik med prilogami A sodišču redne odpovedi niti ni predložil, zgolj na podlagi njegovih navedb pa ni mogoče sklepati, da bi bila odpoved nezakonita (zaradi domnevne nezakonitosti sklepa o razrešitvi, ki je sicer predmet obravnave v drugem sporu). V tej fazi postopka, ko tožnik niti za rešitev spora osnovnih listin, ni predložil, tožnik verjetnosti svoje terjatve ni izkazal, zato je njegova pritožba s tem v zvezi neutemeljena. Kadar se individualna pogodba o zaposlitvi z direktorjem sklene za nedoločen čas, je razrešitev s funkcije lahko razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po citirani določbi ZDR-1, po kateri je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi med drugim tudi neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, zaradi česar delavec ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih delovnega razmerja (razlog nesposobnosti). Predlog za izdajo začasne odredbe pa je neutemeljen tudi zato, ker z začasno odredbo ni mogoče zahtevati zavarovanja denarne terjatve, ki je predmet obravnave v drugem postopku (odpravnina zaradi predčasne razrešitve v višini 24 plač, ki ni povezana z delovno pravnim položajem razrešenega direktorja), v katerem je zaradi stvarne nepristojnosti zadeva odstopljena v reševanje drugemu sodišču (splošne pristojnosti).

9. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, in ker niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, kot izhaja iz izreka (2. odstavek 365. člena ZPP).

10. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (154. člena ZPP). delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice.

Datum zadnje spremembe:

10.06.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 728/2016
• VDSS sklep Pdp 673/2016
• VDSS sklep Pdp 131/2017