VDSS Sklep Psp 189/2019

Jedro

Pri presoji, katera stranka trpi stroške postopka oziroma če trpi tudi stroške nasprotne stranke, je edino relevanten uspeh v pravdi, ne pa morebitne druge okoliščine, kot npr. socialno stanje, finančne in druge težave, ki vplivajo na sposobnost plačila naloženih stroškov postopka. V postopku se zato tudi ne ugotavlja nobenih morebitnih okoliščin, ki bi eventualno vplivale na sposobnost plačila stroškov postopka, ampak zgolj ali in katera stranka je uspela in v kakšnem obsegu.

Izrek

Pritožba zoper stroškovni izrek (III. točka izreka) se zavrne in potrdi izpodbijana stroškovna odločba.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta toženi stranki dolžni v roku 15 dni plačati tožeči stranki denarno odškodnino iz naslova utrpele materialne škode v znesku 29.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vložitve tožbe dalje do prenehanja obveznosti. Obenem je sklenilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka (I. in II. točka izreka). S III. točko izreka pa je sklenilo, da je tožeča stranka dolžna v 15 dneh plačati prvi toženi stranki 1.325,87 EUR stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dneva po poteku roka za izpolnitev do prenehanja obveznosti.

2. Zoper III. točko izreka glede plačila stroškov postopka prvi toženi stranki v višini 1.325,87 EUR, je tožnica vložila pritožbo smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da za svoja otroka 20 letno gluhoslepo A.A. in 14 letnega B.B., tudi otroka s posebnimi potrebami, skrbi popolnoma sama. Mož ima odrejeno plačilo preživnine v znesku 120,00 EUR za vsakega otroka, ki jo sicer plačuje, vendar z velikimi skoraj enoletnimi zamiki. Leta 2016 je bila zaradi slabih razmer primorana prodati njihovo dotrajano staro hiško v C.. Vzela je kredit 63.000,00 EUR za obdobje 20 let in kupila človeka vredno stanovanje v D.. Sedaj odplačuje kredit za streho hiše v C., leasing za avto, ker so od njega v celoti odvisni. Plačilo stroškov postopka bi pomenilo, da mora vzeti še en kredit. Zaradi nastale situacije v zvezi z zakonsko ureditvijo spornih vprašanj, ki se nanašajo na primere, kakršen je njen, predlaga, da se postopek do rešitve problema ustavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno odločilo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. V obravnavanem primeru tožnica s tožbenim zahtevkom, da ji je tožena stranka dolžna plačati odškodnino iz naslova utrpele materialne škode v znesku 29.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ni uspela. Sodišče prve stopnje je namreč njen tožbeni zahtevek zavrnilo. Hkrati je sklenilo, da je tožnica dolžna prvi toženi stranki povrniti pravdne stroške.

6. V obravnavanem primeru je sporno prav slednje, to je povračilo stroškov prvi toženi stranki.

7. V prvem odstavku 154. člena ZPP je določeno, da kadar stranka v postopku ne uspe, je dolžna nasprotni stranki povrniti stroške postopka.

8. Ker gre v konkretni zadevi za prav takšen dejanski stan, saj tožnica v postopku s svojim zahtevkom ni uspela, je sodišče pravilno v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP tožnici naložilo plačilo stroškov postopka prvi toženi stranki, ki je uveljavljala povračilo stroškov postopka.

9. Pri presoji, katera stranka trpi stroške postopka oziroma če trpi tudi stroške nasprotne stranke, je edino relevanten uspeh v pravdi, ne pa morebitne druge okoliščine, kot npr. socialno stanje, finančne in druge težave, ki vplivajo na sposobnost plačila naloženih stroškov postopka. V postopku se zato tudi ne ugotavlja nobenih morebitnih okoliščin, ki bi eventualno vplivale na sposobnost plačila stroškov postopka, ampak zgolj ali in katera stranka je uspela in v kakšnem obsegu.

10. Ker pri odločanju o stroških postopka za upoštevanje okoliščin, na katere se sklicuje pritožba ni pravne podlage, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo v skladu s 353. členom v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano stroškovno odločbo.

11. Dodatno pa pritožbeno sodišče poudarja, da je dne 19. 12. 2019 pričel veljati Zakon o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka (Ur. l. RS, št. 72/2019, v nadaljevanju: ZINDNO), ki ureja tako pravico do izplačila neizplačanega dodatka za nego otroka po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke kot tudi vprašanje povrnitve stroškov pravdnega in izvršilnega postopka, ki so nastali upravičencu ali upravičenki po tem zakonu v zvezi z ugotavljanjem odškodninske odgovornosti države zaradi neizplačanega dodatka za nego otroka.

12. Vprašanje povrnitve pravdnih stroškov je urejeno v 4. členu citiranega zakona, ki v tretjem odstavku izrecno določa, da z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo terjatve Republike Slovenije in Centra za socialno delo do upravičenca iz naslova povrnitve stroškov pravdnega in izvršilnega postopka v zvezi z ugotavljanjem odškodninske odgovornosti države zaradi neizplačanega dodatka za nego otroka, ki so nastale do uveljavitve tega zakona in še niso bile povrnjene.

13. Na podlagi citirane določbe je torej ne glede na odločitev sodišča, zaradi prenehanja terjatve iz naslova pravdnih stroškov, odpadla pravna podlaga za uveljavljanje stroškov, ki so bili naloženi posameznim upravičencem oziroma upravičenkam. V tožničinem primeru to pomeni, da je za prvo toženo stranko odpadla pravna podlaga za uveljavljanje priznanih pravdnih stroškov v višini 1.325,87 EUR, ker je ta terjatev z dnem uveljavitve tega zakona (19. 12. 2019) prenehala.

Datum zadnje spremembe:

04.05.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 799/2019
• VDSS sklep Pdp 739/2016
• VDSS sklep Psp 307/2016