VDSS Sodba Psp 248/2019

Jedro

V sodno socialnem sporu velja načelo materialne resnice, določeno v 61. členu ZDSS-1, po katerem mora sodišče popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka. Četudi je bila pred obravnavnim obdobjem kot vzrok tožničinega bolniškega staleža ugotovljena bolezen, to ne pomeni, da v obravnavanem obdobju kot vzroka začasne nezmožnosti za delo ne bi bilo mogoče ugotoviti poškodbe pri delu, če je takšen vzrok prepričljivo dokazan. Tudi sicer po sodni praksi vzrok bolniškega staleža ne postane pravnomočen.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca št. ... z dne 6. 4. 2018 in povrnitev stroškov postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku oziroma podredno razveljavitev in vrnitev v novo sojenje.

Ker noht običajno odpade sam, je bila ablacija nepotrebna. Lečeči travmatolog je priporočil le konzervativno zdravljenje. Zaključek sodnega izvedenca, da je noht odstopal zaradi potravmatske grbaste deformacije nohtne matice po zlomu baze 2. členka palca, je pavšalen, saj kaj takega iz medicinske dokumentacije ne izhaja. Napačen je tudi zaključek, da je noht začel izraščati že od dneva poškodbe dalje. Novembra 2015 ni bilo zaznati nobenih posebnosti, saj se je zlom dobro zacelil. Krvavitev in izraščanje nohta so se pojavili šele po ablaciji. Grbasta deformacija je bila ugotovljena šele leto in pol po škodnem dogodku in je posledica prve in nadaljnjih ablacij nohta.

Škodni dogodek 15. 9. 2105 je posledica zavarovankinega ravnanja. Posledice poškodbe so izzvenele že novembra 2015, ko je bila zavarovanka na delovnem mestu in se celo udeležila službene novoletne zabave. Zdravstveno stanje se je poslabšalo, ker se ni držala navodil zdravnika, zato ji je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi. Sodni izvedenec ni zanikal, da je zavarovanka z neupoštevanjem navodil zdravnikov vplivala na uspeh zdravljenja. Po dokončnih in pravnomočnih odločbah z dne 24. 2. 2016, 3. 1. 2018, 17. 1. 2018, 31. 1. 2018 in 27. 2. 2018 je bila vzrok zavarovankine začasne nezmožnosti za delo od 5. 2. 2016 do 29. 2. 2016 in od 4. 1. 2018 do 14. 3. 2018 bolezen. Odločbe ne izkazujejo realnega stanja in so nekonsistentne, zato so v nasprotju s pravno varnostjo in predvidljivostjo iz ustavnega načela pravne države. Že februarja 2016 je bilo izdano zdravniško spričevalo, da je zavarovanka, razen omejitve dvigovanja težjih bremen, zmožna za delo. Sodni izvedenec je le pavšalno navedel, da se je pričakovalo, da bo zavarovanka zmožna za delo, potem pa je noht začel izraščati.

Zaradi vseh navedenih okoliščin je vzročna zveza med škodnim dogodkom in kasnejšimi zapleti prekinjena, vendar sodni izvedenec teh relevantnih okoliščin ni upošteval. Izvedensko mnenje temelji na domnevah. Mnenje izvedenca, da je bilo zdravljenje ustrezno, je zgolj pavšalno. Le pavšalno se ni strinjal, da noht odpade sam, in se ni natančno opredelil do tega, da premik subluksiranega nohta boli, za kar v medicinski dokumentaciji ni nobenega dokaza. Tudi glede vprašanja, ali je osebna zdravnica pri zavarovanki poškodovala nohtno matico, je sodni izvedenec zgolj domneval, da je to malo verjetno. Domneva, da zavarovanka pred poškodbo ni imela težav s palcem leve noge, ni podprta z listinsko dokumentacijo. Sodišče je zato kršilo 8. člen ZPP. Zaradi dvoma v strokovnost in pravilnost izvedenskega mnenja je predlagala postavitev drugega sodnega izvedenca, pri katerem vztraja.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob popolno in pravilno ugotovljenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)¹, na katere se pazi po uradni dolžnosti niti do zatrjevanih.

K zatrjevanim procesnim kršitvam

6. Zaradi zavrnitve postavitve drugega sodnega izvedenca v obravnavanem primeru ni prišlo do kršitve postopka in posledično ne do nepravilno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Obravnavan dokazni predlog je utemeljeno zavrnjen, saj so za to sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Sodišče ni dolžno izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je neko dejstvo že dokazano, ki so nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi se ga dokazovalo za razsojo ni pravno odločilno, ali ki so neprimerni, ker so neprimerni za dokazovanje določenega dejstva. Razlogi za zavrnitev dokaznega predloga morajo biti razvidni iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (2. odstavek 287. člena ZPP) ali iz obrazložitve končne sodne odločbe.

Sodišče prve stopnje je zavrnitev postavitve drugega sodnega izvedenca ustrezno utemeljilo v izpodbijani sodbi.² Po 3. odstavku 254. člena ZPP se mnenje drugih izvedencev zahteva, če so v že pridobljenem mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, teh pomanjkljivosti ali dvoma pa se ne da odpraviti z zaslišanjem. Izvedenca je torej potrebno najprej zaslišati, šele nato se, če niti na ta način ni mogoče odpraviti pomanjkljivosti ali če nasprotja še vedno niso odpravljena, pridobi mnenje novega izvedenca. Po tem, ko je sodišče prve stopnje pridobilo pisno izvedensko mnenje, je bil sodni izvedenec še zaslišan. Pogoji iz 3. odstavka 254. člena ZPP za postavitev novega izvedenca niso izpolnjeni, saj je tudi po stališču pritožbenega sodišča v okoliščinah konkretnega primera dejansko stanje dovolj razčiščeno z izvedenimi dokazi. Zgolj nestrinjanje z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev novega sodnega izvedenca.

7. Podana ni niti zatrjevana kršitev 8. člena ZPP. Skladno z načelom proste presoje dokazov mora sodišče po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, odločiti, katera dejstva se štejejo za dokazana. Gre za metodološki napotek, da je dokazna ocena v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej vestna, skrbna in analitično sintetična. Izpodbijana sodba vsebuje ustrezno dokazno oceno. Sodišče prve stopnje je kot prepričljivo sprejelo pridobljeno sodno izvedensko mnenje in tudi utemeljilo, zakaj.

Materialno pravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve

8. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)³, ki med vzroki bolniškega staleža opredeljuje tudi bolezen in poškodbo pri delu. ZZVZZ v 19. členu za opredelitev poškodbe pri delu napotuje na predpise, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Po 66. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)⁴ se za poškodbo pri delu šteje, med drugim tudi poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan. Za opredelitev vzroka začasne nezmožnosti za delo kot poškodbe pri delu mora torej biti podana vzročna zveza med poškodbo pri delu in začasno nezmožnostjo za delo. Takšna vzročna zveza je lahko podana tudi, če gre za zaplete, ki nastanejo po poškodbi pri delu oziroma so izključno posledica poškodbe pri delu.

Predmet spora in dejanske okoliščine konkretnega primera

9. V tem socialnem sporu tožeča stranka kot (tedanji) delodajalec zavarovanke A.A. izpodbija pravilnost in zakonitost dokončne odločbe, s katero je bila ob ugoditvi zavarovankini pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, da je zavarovanka od 15. 3. 2018 do 31. 3. 2018 začasno nezmožna za delo zaradi bolezni, ta odločba spremenjena, tako da je vzrok začasne nezmožnosti v tem obdobju poškodba pri delu. V predsodnem upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da gre za zaplete, ki so posledica delovne nezgode 15. 9. 2015. Enako je pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje.

10. Tožnica se je 15. 9. 2015 poškodovala na delu, ko ji je z vozička na levo stopalo padlo breme težko 30 kg. Prišlo je do udarnine leve noge in odloma baze 2. členka palca, zato je bila od 15. 5. 2015 do 20. 11. 2015 začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe pri delu. Čeprav je bila zaradi stanja palca od 6. 1. 2016 do 29. 2. 2016 in od 4. 1. 2018 do 14. 3. 2018 v bolniške staležu zaradi bolezni, je glede na obravnavano odločitev iz predsodnega upravnega postopka, ko je bila začasna nezmožnost za delo ugotovljena le za obdobje od 15. 3. 2018 do 31. 3. 2018, v tem sodnem postopku dopustno ugotavljati le vzrok bolniškega staleža v tem obdobju Sicer pa je bila od 1. 3. 2016 do 3. 1. 2018 in tudi po obravnavanem obdobju zaradi istega stanja, torej zaradi poškodbe palca, začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe pri delu.

V sodno socialnem sporu velja načelo materialne resnice, določeno v 61. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)⁵, po katerem mora sodišče popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka. Četudi je bila pred obravnavnim obdobjem kot vzrok tožničinega bolniškega staleža ugotovljena bolezen, to ne pomeni, da v obravnavanem obdobju kot vzroka začasne nezmožnosti za delo ne bi bilo mogoče ugotoviti poškodbe pri delu, če je takšen vzrok prepričljivo dokazan. Tudi sicer po sodni praksi⁶ vzrok bolniškega staleža ne postane pravnomočen. Iz teh razlogov so pritožbene navedbe v smeri drugače ugotovljenega bolniškega staleža za čas pred spornim obdobjem irelevantne. Prav tako so za ta socialni spor nepomembne pritožbene navedbe, da naj bi bilo zaradi predhodnih upravnih odločb, katerih pravilnost in zakonitost ni predmet tega postopka, kršeno načelo pravne varnosti in predvidljivosti.

11. Sodišče prve stopnje je pridobilo izvedensko mnenje sodnega izvedenca travmatologa, ki je ocenil, da je bila zavarovanka v obdobju od 15. 3. 2018 do 31. 3. 2018 nezmožna za delo zaradi zapletov po poškodbi pri delu 15. 9. 2015. Eksplicitno je menil tudi, da ni posledica zdravniške napake niti posledica napačnih odločitev in da ne gre za bolezen v smislu vraščanja nohta. Sodni izvedenec je utemeljil, da se je po poškodbi 15. 9. 2015 noht na palcu začel napačno izraščati in je bila zaradi potravmatskega odstopanja nohta pri osebni zdravnici narejena ablacija. Abrupcija distalne falange, nastala zaradi udarca 30‑kilogramskega bremena z dorzalne strani v predel baze nohta, se je sicer zacelila v pričakovanem času, vendar po mnenju sodnega izvedenca razloži potravmatsko deformacijo matrice in nohta. Zaradi grbaste deformacije v predelu odloma 2. členka je noht rasel v neanatomski ravnini in pričel odstopati. Matica je deformirana kot posledica zaceljenega zloma pod njo. Sodni izvedenec je tudi izrecno pojasnil, da je bilo zdravljenje zavarovanke ustrezno. Glede na potek zapleta po zlomu baze 2. členka palca na levem stopalu je bilo tudi zdravljenje osebne zdravnice primerno, saj je bila ablacija nohta potrebna.

12. Zaslišan sodni izvedenec je vztrajal pri podanem mnenju. Izpovedal je, da ni običajna praksa, da bi noht sam odpadel. Ker iz kliničnega statusa zavarovanke z dne 15. 9. 2015 izhaja, da je bila pod nohtom kri, je noht odstopil, zato je osebna zdravnica ravnala v skladu z medicinsko doktrino. Če bi med posegom prišlo do poškodbe matice, bi prst zakrvavel in bi bila zavarovanka napotena k kirurgu. Pojasnil je, da je zavarovanka utrpela zlom členka na palcu in ko se kost celi, se ustvari kalus, ki ustvari grbico pod nohtom, ki ga lahko deformira. Dodatno je prepričljivo izpovedal, da ima zavarovanka eno stopalo letom primerno, med tem ko je noht na drugem stopalu grbasto deformiran. Izpostavil je, da je bila zavarovanka pregledovana s strani različnih specialistov glede strjevanja krvi, infektov in glivic, vendar je bilo zaključeno, da je stanje palca oziroma nohta posledica zloma palca kot posledica padca 30 kg težkega bremena in posledične deformacije na mestu zloma.

Presoja in odločitev pritožbenega sodišča

13. Pridobljeno izvedensko mnenje je tudi po stališču pritožbenega sodišča prepričljivo in strokovno utemeljeno. Podano je na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije, iz katere med drugim izhaja, da se po ablaciji nov noht ni izrastel v popolnosti in je rana ves čas aktivno krvavela, da je bilo ob pregledu 6. 3. 2017 nohtno ležišče nezaraslo, nekoliko deformirano, prekrito s krasto, nad lunolo so bile ugotovljene sinehije kože na nohtno matico, in da je pri operaciji kirurg zabeležil grbasto deformiran noht. Izvedensko mnenje je podano tudi na podlagi osebnega pregleda zavarovanke, na katerem je sodni izvedenec ugotovil, da je obravnavan noht grbasto deformiran. Pritožbene navedbe v smeri pavšalnosti izvedenskega mnenja, ki naj bi temeljilo zgolj na domnevah, zato niso utemeljene. Niso utemeljene niti pritožbene navedbe, da naj sodni izvedenec ne bi upošteval vseh relevantnih okoliščin.

Pritožnik namreč neutemeljeno vztraja, da naj bi se zavarovankino zdravstveno stanje poslabšalo, ker se ni držala zdravniških navodil. Sodni izvedenec je eksplicitno pojasnil, da so ne glede na to, ali je mirovala ali ne, težave, ki jih ima, poledica grbaste deformacije, ki je posledica padca 30-kilogramskega bremena. Izrecno se je opredelil tudi do zdravniškega spričevala medicine dela iz februarja 2016, da je zavarovanka zmožna za delo. Utemeljil je, da je bilo pričakovano, da bo zmožna za delo, vendar je noht začel odstopati. Opredelil se je tudi do ravnanja osebne zdravnice, ki je zavarovanki noht odstranila. Ocenil ga je kot strokovno ustrezno, zato niso utemeljene niti pritožbene navedbe v smeri nepotrebnosti ablacije. Enako velja za pritožbene navedbe, da naj bi bila grbasta deformacija nohta posledica neustreznega zdravljenja. Zaključek sodišča prve stopnje, da je nohtna matica pri zavarovanki grbasto deformirana po grbasti zacelitvi baze 2. členka s kostnim kalusom in je posledica zloma, ki je posledica 30 kg težkega bremena, ki je zavarovanki padel na nogo med opravljanjem dela, je pravilen. Zatrjevane okoliščine, ki naj bi prekinile vzročno zvezo s poškodbo pri delu septembra 2015 in začasno nezmožnostjo za delo od 15. 3. 2018 do 31. 3. 2018 zato niso podane. To še zlasti, ker po prepričljivi izpovedi sodnega izvedenca, zavarovanka pred poškodbo ni imela težav, drugo obolenje pa ni bilo ugotovljeno.

14. Izvedensko mnenje torej predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da je bila zavarovanka v obravnavanem obdobju nezmožna za delo zaradi zapletov po poškodbi pri delu in je vzrok začasne nezmožnosti za delo v obravnavanem obdobju poškodba pri delu. Sodišče prve stopnje je zato z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na odpravo dokončne upravne odločbe utemeljeno zavrnilo.

15. Iz vseh predhodno navedenih pravnih in dejanskih razlogov je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na temelju 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Vse ostale pritožbene navedbe, od tega da naj bi bil škodni dogodek 15. 9. 2015 posledica zavarovankinega ravnanja, do tega, da je bila zavarovanka že novembra na delovnem mestu in se je udeležila službene novoletne zabave, in nekatere druge, za pritožbeno rešitev zadeve pravno niso relevantne.⁷

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
² 13. točka obrazložitve izpodbijane sodbe.
³ Ur. l. RS, št. 72/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
⁴ Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.
⁵ Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.
⁶ Psp 128/2019.
⁷ 1. odstavek 360. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

12.03.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 49/2019
• VDSS sklep Psp 116/2011
• VDSS Sodba Psp 153/2021