VDSS Sklep Pdp 547/2019

Jedro

Stranka ima pravico biti zaslišana pred sodiščem in predlagati zaslišanje prič. S tem ima možnost obravnavanja pred sodiščem, sicer je lahko kršeno načelo kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki za čas od 19. 7. 2012 do 30. 11. 2015 obračunati bruto razliko v plači, odvesti davke in prispevke ter ji nato izplačati neto razliko v plači med dejansko izplačano plačo za 19. plačni razred in plačo za 24. plačni razred, ki bi jo morala prejemati, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila; da je tožena stranka dolžna tožeči stranki za čas od 1. 12. 2015 do 30. 12. 2015 obračunati bruto razliko v plači, odvesti davke in prispevke ter ji nato izplačati neto razliko v plači med dejansko izplačano plačo za 21. plačni razred in plačo za 24. plačni razred, ki bi jo morala prejemati, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila; da je tožena stranka dolžna tožeči stranki za čas od 1. 1. 2016 do 14. 11. 2017 obračunati bruto razliko v plači, odvesti davke in prispevke ter ji nato izplačati neto razliko v plači med dejansko izplačano plačo za 22. plačni razred in plačo za 24. plačni razred, ki bi jo moral prejemati, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 451,79 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Tožnik vlaga pritožbo zoper sodbo v celoti, in sicer zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in spremeni sodbo tako, da tožbenemu zahtevku ugodi ter toženi stranki naloži v plačilo stroške pravdnega postopka oziroma podredno, da sodbo in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži plačilo celotnih stroškov postopka. Navaja, da je sodišče prve stopnje štelo, da je tožnik dejansko opravljal delo na formacijski dolžnosti orodjar IV, za katero je v vtoževanem obdobju tudi prejemal plačo, kar pa ne drži. Sodišče je tako odločilo kljub izpovedbi A.A. (katerega je sicer ocenilo kot verodostojno pričo), da je tožnik opravljal dela in naloge nižjega vojaškega uslužbenca mehanika za pehotno oborožitev in da je tožnik opravljal ista dela kot B.B. in C.C.. S takšno odločitvijo je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče ni upoštevalo 44. člena ZDR-1, skladno s katerim je delodajalec dolžan zagotoviti ustrezno plačilo za opravljeno delo. Ta obveznost izhaja tudi iz 13. točke drugega člena ZSPJS, ki kot osnovno plačo opredeljuje tisti del plače, ki ga prejema javni uslužbenec na posameznem delovnem mestu ali nazivu za opravljeno delo v polnem delovnem času in za pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu. Prav tako ZSPJS v 1. členu vzpostavlja sistem, ki temelji na načelu enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih in nazivih. Sodišče bi moralo upoštevati tudi dejstvo, da je tožena stranka oziroma z njene strani predlagana priča A.A. potrdila, da je šlo pri tožniku za neustrezno urejen status, ki se je nato leta 2017 saniral z ustanovitvijo delovnega mesta civilne osebe - orožar (ki je po izpovedbi omenjene priče primerljiv z NVU), kamor je bil tožnik nato razporejen in je prejemal plačo za 25. oziroma 26. plačni razred. Enako izhaja tudi iz letnih razgovorov. Dela in naloge formacijske dolžnosti orodjar IV, kamor je bil tožnik formalno razporejen in formacijske dolžnosti nižjega vojaškega uslužbenca mehanika za pehotno oborožitev, dela in naloge katerih je tožnik dejansko opravljal, so se delno prekrivala. Določeni zaključki sodišča prve stopnje so brez dejanske in pravne podlage. Neutemeljeno je sodišče zavrnilo tudi dokazni predlog z zaslišanjem tožnika in prič B.B. ter C.C. (čemur je tožnik pravočasno ugovarjal), posledično pa zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Zgolj dejstvo, da naj posameznega opravila zahtevnejšega dela tožnik ne bi opravljal, še ni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo po dejanskem delu. Tožnik se sklicuje na sklep Pdp 596/2016, kjer je sodišče štelo, da je tožnik upravičen do višjega plačila, tudi če ni opravljal celotnega dela delovnega mesta. Pri tem se sklicuje tudi na odločitve Pdp 1305/2010, Pdp 492/2014... Ni pomembna obrazložitev sodišča, da dolžnost nižjega vojaškega uslužbenca za pehotno orožje izvajajo vojaki in nižji vojaški uslužbenci, med tem ko je tožnik civilna oseba. Nepravilno je tudi sklicevanje sodišča na prvi odstavek 98.a člena ZObr glede dolžnosti tožene stranke razporediti tožnika na NVU, četudi bi zanj izpolnjeval vse zakonske pogoje. Tožnik priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo zatrjevano bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker tožniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

5. Iz sodbe izhaja, da je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki in razporejen na formacijsko dolžnost orodjar IV, katero je opravljal v 19. plačnem razredu. Nato je napredoval v 21. in v 22. plačni razred. Že od 19. 7. 2012 dalje dejansko opravlja dela in naloge formacijske dolžnosti nižjega vojaškega uslužbenca mehanika za pehotno oborožitev, ki se opravlja v nazivu vojaški uslužbenec III. razreda in z izhodiščnim 24. plačnim razredom. Navedel je, da ni izpolnjeval vseh vojaških dolžnosti, je pa nekatere. Zato zahteva razliko v plači za čas od 19. 7. 2012 pa vse do 14. 11. 2017. Sodišče je izvedlo dokaze s prečitanjem listinske dokumentacije, ki sta jo predložila tožnik in tožena stranka. Zaslišalo je pričo A.A., pri čemer pa je navedlo, da tožnika in prič B.B. ter C.C. ni zaslišalo, saj je dejstva glede del in nalog, ki jih opravlja tožnik, ugotovilo na podlagi listinskih dokazov in zaslišanja A.A.. Oblikovalo je nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno.

6. Tožnik v pritožbi navaja, da bi sodišče moralo zaslišati tožnika in predlagani priči B.B. ter C.C., ki bi izpovedali, kakšno delo opravlja tožnik. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik že v tožbi predlagal svoje zaslišanje in zaslišanje omenjenih prič, prav tako je na naroku za glavno obravnavo podal ugovor procesnih kršitev zaradi zavrnitve predloga po lastnem zaslišanju in zaslišanja prič B.B. ter C.C., kot to izhaja iz zapisnika glavne obravnave z dne 26. 3. 2019. Stranka ima pravico biti zaslišana pred sodiščem in predlagati zaslišanje prič. S tem ima možnost obravnavanja pred sodiščem, sicer je lahko kršeno načelo kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, pri čemer je ugotovljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka takšne narave, da je pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo namesto sodišča prve stopnje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje zaslišati tako tožnika, kot predlagani priči B.B. in C.C., ter ponovno odločiti o tožbenem zahtevku tožnika. Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenjuje, da je z vidika ekonomičnosti in hitrosti postopka smotrno, če se relevantna dejstva ugotovijo v postopku pred sodiščem prve stopnje. V kolikor bi okoliščine oziroma pravno relevantna dejstva prvič obravnavalo le sodišče druge stopnje, bi bila strankam v postopku odvzeta možnost vložitve pravnega sredstva zoper dejansko stanje, ugotovljeno pred sodiščem druge stopnje. Po presoji pritožbenega sodišča razveljavitev sodbe v predmetnem sporu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje glede na datum vložitve tožbe tudi ne pomeni hujše kršitve tožnikove pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

8. Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Odločitev temelji na določilu 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357. a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Datum zadnje spremembe:

12.03.2020

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 521/2019
• VDSS sklep Pdp 663/2015
• VDSS sklep Pdp 723/2016