<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Pdp 531/2019

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2019:PDP.531.2019
Evidenčna številka:VDS00030812
Datum odločbe:21.11.2019
Senat:Ruža Križnar Jager (preds.), mag. Tanja Pustovrh Pirnat (poroč.), Silva Donko
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija poslovanja

Jedro

Reorganizacija poslovanja predstavlja (utemeljen) poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer se smotrnosti (ali ekonomske upravičenosti) reorganizacije v sodnem sporu ne presoja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 11. 2019, da delovno razmerje tožnice pri toženki ni prenehalo in še traja z vsemi pravicami in obveznostmi, vzpostavitev delovnega razmerja za nedoločen čas, poziv na delo na delovno mesto, ki ustreza delazmožnosti tožnice in je enako vrsti in ravni izobrazbe, kot je bilo delovno razmerje prodaji zastopnik standard divizije/..., ter priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za čas nezakonitega prenehanja (točka I izreka). Odločilo je, da tožnica sama krije svoje pravdne stroške (točka II izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Navaja, da se v delovnem sporu, kot je konkretni, po vsebini presoja mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Četudi je to za delodajalca pozitivno, odpoved ni zakonita. Razlogi, ki jih je toženka navedla v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, so navidezni, toženka je poslovanje z družbo A., če je z njim sploh prenehala, nadomestila z drugim pogodbenim partnerjem. Pospešeno je zaposlovala. Sodišče prve stopnje se neutemeljeno sklicuje na stališča v zadevi VIII Ips 175/2011, ki ni primerljiva. Preuranjeno in neutemeljeno je zavrnilo dokazni predlog tožnice s sodnim izvedencem. Poseglo je v njeno pravico do enakopravnosti (kontradiktornosti) in poštenega sojenja. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbenemu zahtevku ugodi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Toženka v odgovoru na tožbo prereka pritožbene navedbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na tožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj. - ZPP) preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, in ne kršitve, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je popolno in pravilno ugotovilo in na tako ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev.

6. Odločitev, da ne izvede dokaza s sodnim izvedencem finančne stroke, ki ga je predlagala tožnica na prvem naroku za glavno obravnavo glede dejstev, povezanih s finančnim upadom na strani toženke ob prenehanju poslovanja z družbo A. in pričakovanimi prihodki pri poslovanju z novim poslovnim partnerjem, je sodišče prve stopnje pravilno utemeljilo (točki 3 in 19 obrazložitve sodbe). Pritožbeno sodišče pritrjuje v izpodbijani sodbi navedenim razlogom, da je toženka odpoved utemeljila predvsem na reorganizaciji (prenehanje poslovanja z določenim poslovnim partnerjem), poleg tega pa dodaja, kot je tudi na drugih mestih izpostavilo sodišče prve stopnje, da se smotrnosti (ekonomske upravičenosti) reorganizacije v sodnem sporu ne presoja (stališče v zadevi VIII Ips 175/2011, na katerega se je utemeljeno sklicevalo v izpodbijani sodbi), pa tudi da je toženka novega poslovnega partnerja pridobila šele po podaji odpovedi tožnici in tako tega dejstva pri podaji odpovedi po sami naravi stvari ni mogla upoštevati.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno, na podlagi med pravdnima strankama nespornih dejstev, ugotovilo, da je bila tožnica zaposlena na delovnem mestu prodajni zastopnik standard divizije/... za nedoločen čas in krajši delovni čas na podlagi odločbe Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), to je 6 ur dnevno, 30 ur tedensko. Z odločbo ZPIZ z dne 3. 8. 2018 ji je bila priznana pravica do dela s (še) krajšim delovnim časom, to je 4 ure dnevno, 20 ur tedensko. Nadalje je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je toženka tožnico obvestila, da je zaradi spremenjenih ekonomskih in organizacijskih razmer prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in da ji namerava, ker ji ne more ponuditi sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, po prejemu mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Po prejemu pozitivnega mnenja ji je podala presojano odpoved.

8. Sodišče prve stopnje je podano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi presojalo na podlagi pravilne pravne podlage, predvsem prvega odstavka 116. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/13 in nadalj.) in prvega odstavka 40. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZRZZI; Ur. l. RS, št. 63/04 in nadalj.), pri čemer je izpostavilo, kot poudarja tudi pritožba, da je mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogoj za podajo odpovedi, pri čemer pozitivno mnenje (mnenje, da delodajalec utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi) sodišča ne zavezuje. Sodišče v sodnem postopku presoja, ali delodajalec delavcu utemeljeno ni ponudil nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za drugo ustrezno delo.

9. Toženka je redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov utemeljila na ekonomskem in (predvsem) organizacijskem razlogu. Ali je ta razlog podan in ali je utemeljen, tako da onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje nadalje pravilno presojalo na podlagi drugega odstavka 89. člena ZDR-1 v povezavi s 1. alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR‑1. Na podlagi ocene izvedenih dokazov, predvsem izpovedi zakonitega zastopnika toženke in vsebine dopisa A. z dne 18. 4. 2018, je pravilno ugotovilo, da drži navedba toženke, da je prenehala poslovati z družbo A. in da to predstavlja velik udarec njenemu poslovanju. Iz tega razloga je toženka delo reorganizirala.

10. Reorganizacija poslovanja predstavlja (utemeljen) poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot je nadalje pravilno presodilo sodišče prve stopnje, pri čemer se smotrnosti (ali ekonomske upravičenosti) reorganizacije v sodnem sporu ne presoja. Reorganizacija, kot izhaja iz pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje, je zadevala delo (delovno mesto) tožnice, pri čemer takšna sprememba ni bila navidezna. Slednje je ne nazadnje potrdila tožnica, zaslišana kot stranka, kot je povzelo sodišče prve stopnje, da namesto nje pri toženki niso nikogar zaposlili.

11. Tožnica v pritožbi neutemeljeno izpostavlja pospešeno zaposlovanje pri toženki. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi zakonitega zastopnika toženke in iz vsebine predložnih listin pravilno ugotovilo, da je toženka nove delavce iskala za druga področja (izobrazba kemijske in farmacevtske stroke) in za druga območja (območje Ljubljane, severne Primorske, vzhodne (oziroma severovzhodne) Slovenije). Pravilno je ugotovilo, da toženka ni imela ustreznega dela za tožnico, da bi ji ponudila novo pogodbo o zaposlitvi, saj bi tožnica glede na pravico do dela v (še) krajšem delovnem času glede na naravo dela (prodajni zastopnik standard divizije/...) lahko efektivno opravljala delo le dve uri in pol, pri čemer ne bi pokrila niti polovice regije. Tudi to ugotovljeno dejstvo je potrdila tožnica, zaslišana kot stranka, kot je povzelo sodišče prve stopnje, da bi lahko delo opravljala na ožjem območju B., C., D. in morda E.

12. Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba izpodbija, in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Odločitev, da stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP in petim odstavkom 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/04 in nadalj.).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 89, 89/1, 89/1-1, 116, 116/1.
Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (2004) - ZZRZI - člen 40, 40/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
25.02.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM1NDY5