VDSS Sodba Pdp 449/2019

Jedro

ZDR-1 v 8. alineji prvega odstavka 110. člena kot razlog za izredno odpoved določa, med drugim, ravnanje delavca, ki v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije. V konkretnem primeru je tožnica sicer ravnala v nasprotju z navodili imenovanega zdravnika, ki je odločal o bolniškem staležu, vendar pa, ker je bilo njeno ravnanje v skladu z navodili osebne zdravnice, ni mogoče šteti, da navodil zdravnika ni spoštovala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 11. 2011, ki je bila podana tožnici (točka I izreka sodbe). Toženki je naložilo, da tožnico pozove nazaj na delo po pogodbi o zaposlitvi z dne 25. 11. 2011, jo prijavi v delovno razmerje pri pristojnih institucijah od vključno 16. 3. 2018 dalje (točka II izreka) in ji plača regres za letni dopust za leto 2018 v višini 642,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 2. 7. 2018 do plačila (prvi odstavek točke III izreka). Kar zahteva tožnica več, je zavrnilo (drugi odstavek točke III izreka). Toženki je naložilo še plačilo pravdnih stroškov tožnice v višini 174,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila (točka IV izreka).

2. Zoper ugodilni del navedene sodbe (točki I in II izreka, prvi odstavek III. točke izreka, točka IV izreka) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, ni upoštevalo 8. člena ZPP, dokazno breme je zmotno porazdelilo. Toženki neutemeljeno očita, da pri tožničini osebni zdravnici ni preverila, kakšna navodila ji je podala. Osebna zdravnica je potrdilo izdala šele 19. 3. 2018 in iz njega ne izhaja, da bi veljalo za nazaj. Tega potrdila sploh ni mogoče upoštevati, ker je v nasprotju z vsebino odločbe imenovanega zdravnika. Tožnica bi morala dokazati, da je potrdilo osebne zdravnice veljalo v januarju 2018, pa tega ni storila, glede tega tudi ni podala nobenih navedb. Ugotovitve sodišča prve stopnje glede psihičnih težav tožnice in dejstva, da osebna zdravnica njeno zdravstveno stanje najbolj pozna, nimajo podlage v izvedenih dokazih. Iz izvida psihiatra ne izhaja, da bi imela tožnica kakšna drugačna navodila v času bolniškega staleža, kot so navedena v odločbi imenovanega zdravnika. Za ugotovitve glede zdravstvenega stanja tožnice bi bil potreben dokaz s predložitvijo medicinske dokumentacije ali izvedencem medicinske stroke. Te dokazne predloge bi morala podati tožnica, pa tega ni storila. Ob izostanku dokazov je sodišče prve stopnje neutemeljeno sledilo izpovedi tožnice. Z izpovedjo je tožnica širila trditveno podlage, v kateri ni navedeno, da bi bil njen oče bolan. Tožnica ni prerekala toženkine navedbe, da je bil izvid z dne 8. 3. 2018 izdan le za potrebe te pravde, kot tudi ne, da se ji je zaradi njenih aktivnosti v času bolniškega staleža zdravstveno stanje poslabšalo. Sodišče prve stopnje, ki je dejstva ugotavljala, ne da bi bila podana ustrezna trditvena podlaga, je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, kršitev pa je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imenovani zdravnik odločal o tožničinem bolniškem staležu oziroma navodilih, ne da bi opravil osebni pregled, so v nasprotju z dokaznimi pravili in določbami POZZ. Zmoten je zaključek, da se tožnici zdravstveno stanje ni poslabšalo, drugače izhaja iz odločb imenovanega zdravnika. Tožnica navodil, podanih v odločbah, ni spoštovala. Šele kasneje, ko je osebna zdravnica izdala potrdilo z dne 19. 3. 2018, so bila določena drugačna navodila. Iz izpovedi tožnice izhaja tudi, da je navodila večkrat kršila, ves čas je nudila pomoč očetu, obiskovala je prijatelje in sorodnike. Sodišče prve stopnje neutemeljeno ni upoštevalo izpovedi zakonitega zastopnika toženke A.A. o porušenem zaupanju toženke, ki utemeljuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožnica je že v tožbi podala dokazni predlog za zaslišanje pravdnih strank, ki se nanaša na obe stranki, zakoniti zastopnik toženke pa je o tem, zakaj se je odločil za podajo izredne odpovedi, izpovedal na izrecno vprašanje sodišča prve stopnje. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki nato njegove izpovedi v tem delu ni upoštevalo, je v nasprotju z načelom kontradiktornosti. Tožnica sploh ni prerekala navedb toženke, da je izgubila zaupanje, to je bilo utemeljeno, saj je tožnica sama priznala, da je bolniški stalež večkrat kršila. Odločitev, da podana odpoved ni zakonita, je pristranska. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni in tožbeni zahtevek zavrne oziroma ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe toženke. Navaja, da je bila v bolniškem staležu od leta 2015 dalje, večkrat je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije izvajal kontrolo bolniškega staleža in kršitev ni zaznal. Neživljenjsko bi bilo pričakovati, da bo tožnica ves čas dolgotrajnega bolniškega staleža v stanovanju. Tožnica je od osebne zdravnice pridobila navodila, da se lahko giblje, kar je toženki na zagovoru v postopku odpovedi povedala. Tožnica je imela tudi psihične težave, njene navedbe in izpoved se ne spreminjajo. Njeno zdravstveno stanje se ni poslabšalo. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo toženke zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in ki jih uveljavlja pritožba, odločitev pa je glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno pravilna.

6. Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve, in sicer kršitev pravil o povezanosti med trditvenim in dokaznim bremenom, načela proste presoje dokazov (8. člen ZPP) oziroma absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje za odločitev bistvenih dejstev ni ugotavljalo izven trditvene podlage strank (tožnice), kar velja tako za dejstva, povezana z veljavnostjo navodil osebne zdravnice tožnice v času očitanih kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, kot za dejstva, povezana z boleznijo tožničinega očeta.

7. Toženka protispisno zatrjuje, da tožnica ni podala ustreznih navedb, da se potrdilo njene osebne zdravnice z dne 19. 3. 2018, da ima tožnica odobreno občasno gibanje na krajše razdalje - do 1.500 metrov izven stanovanja, predvsem za obiske staršev ali v lekarno ipd., nanaša na čas v odpovedi očitanih ravnanj. To je tožnica trdila ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje. V tožbi je navedla, da je potrdilo z dne 19. 3. 2018 pridobila "naknadno zaradi razjasnitve dogajanja", ki se ji očita, in da je iz predložene listine razvidno, da je (takrat) imela dovoljenje za gibanje oziroma krajše izhode iz stanovanja. V prvi pripravljalni vlogi pa je navedla, da je bila "v dogovoru z lečečo zdravnico", ki ji je dovolila krajše izhode, saj v nasprotnem primeru potrdila z dne 19. 3. 2018 ne bi napisala. Glede očeta je tožnica navedla, da je v dneh, ko se ji očita ravnanje v nasprotju z navodili zdravnika, odšla na obisk k staršem in po konjsko mast ter olje za očeta. V okviru te navedbe je sodišče prve stopnje zakonito in pravilno, ob upoštevanju tožničine izpovedi, ugotovilo, (tudi) da je tožnica pomagala bolnemu očetu, tako da mu je priskrbela bergle, kreme, mazila, da je odšla k prijateljem in moževim sorodnikom po kreme, mazila, nasvete in pogovor.

8. Toženka sodišču prve stopnje neutemeljeno očita kršitev pravil o dokaznem bremenu. V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot se presoja v tem sporu, je dokazno breme na strani stranke, ki jo je podala (drugi odstavek 84. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/13 in nadalj.), torej na toženki. Toženka je bila tista, ki je bila dolžna dokazati, da je odpoved zakonita. Tega ni storila, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ampak je tožnica dokazala, da je v času očitanih kršitev ravnala v skladu z navodili osebne zdravnice. V dokaz svojih navedb je predložila potrdilo z dne 19. 3. 2018, ki je, kot je pravilno štelo sodišče prve stopnje, javna listina. Toženki je bilo dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena oziroma da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP), pa dokaznega bremena ni zmogla, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Pri tem toženka neutemeljeno navaja, češ da lahko navedbe v potrdilu osebne zdravnice z dne 19. 3. 2018 veljajo le za čas, v katerem je bilo potrdilo izdano, in ne za nazaj, za čas, v katerem toženka tožnici v odpovedi očita kršitev navodil zdravnika. Kot je pravilno povzelo sodišče prve stopnje, je osebna zdravnica tožnice v potrdilu z dne 19. 3. 2018 navedla, da ima tožnica odobreno občasno gibanje na krajše razdalje - do 1500 m izven stanovanja, predvsem za obisk staršev, v lekarno ipd., kot namen izdaje potrdila pa je napisala potrdilo za delovno organizacijo. Že iz slednjega, dodaja pritožbeno sodišče, je razvidno, da se potrdilo nanaša na ravnanje za nazaj.

9. Tožnica je ne le podala ustrezne trditve ampak tudi dokazala (s svojo izpovedjo), da so navodila, navedena v potrdilu osebne zdravnice z dne 19. 3. 2018, veljala v času, v katerem ji toženka očita kršitve (dne 12. 1. 2018, 15. 1. 2018 in 17. 1. 2018). Pri tem je upoštevalo, da je tožničina izpoved glede psihičnih težav potrjena z izvidom zdravniškega pregleda z dne 8. 3. 2018, ki ga je izdal psihiater. Toženka neutemeljeno izpostavlja, češ da tožnica njene navedbe, da je bil izvid pridobljen zgolj za potrebe te pravde, ni prerekala. Tega sicer res ni storila, je pa ob predložitvi izvida v tožbi jasno navedla, da ima težave na psihičnem področju zaradi neuspelega zdravljenja (težave s palcem na nogi), ki traja že dve leti. Protispisne so pritožbene navedbe, da tožnica navedbe toženke, da se je zaradi v odpovedi očitanih ravnanj njeno zdravstveno stanje poslabšalo, ni prerekala, saj je v prvi pripravljalni vlogi navedla, da je rabila kratke izhode iz stanovanja, ki so bili za njeno psiho več kot dobrodošli (srečanje z ljudmi, pogovor s svojci), in da se je dejansko peljala in ni hodila peš, kar bi morda negativno vplivalo na zdravljenje noge.

10. Toženka v pritožbi neutemeljeno izpostavlja, da bi dokazni zaključek, ki se nanaša na zdravstveno stanje tožnice in navodila zdravnika, sodišče prve stopnje lahko naredilo le na podlagi jasne in ustrezne medicinske dokumentacije in izpovedi pristojnih zdravnikov ali izvedenca ter da bi te dokazne predloge morala podati tožnica. To ne drži. Mnenje, da lahko stranka svoje navedbe dokaže zgolj s točno določenim dokazom, je napačno. V dispoziciji pravdnih strank je, da se odločijo, katere dokaze bodo v utemeljitev svojih navedb predlagale, same pa nosijo morebiten riziko neuspeha, če ne bi zadostile dokaznemu bremenu. Tožnica je svoje navedbe, da je v času očitanih kršitev ravnala skladno z navodili osebne zdravnice, dokazala s predložitvijo listin in svojo izpovedjo. Tako ni bilo potrebe po predlaganju dodatnih dokazov. Da bi se ugotovilo drugačno dejansko stanje, pa bi morala toženka za svoje nasprotne navedbe predlagati dokaze, pa tega ni storila.

11. Pritožbeno sodišče pritrjuje dokazni oceni izvedenih dokazov, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo predložene listine in izpoved pravdnih strank. V skladu z 8. členom ZPP sodišče odloči po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, katera dejstva šteje za dokazana. Dokazna ocena je skladna s povzeto določbo ZPP in ji pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje.

12. Toženka je tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Očitala ji je, kot je pravilno iz odpovedi povzelo sodišče prve stopnje, da je dne 12. 1. 2018, 15. 1. 2018 in 17. 1. 2018 ravnala v nasprotju z odločbama imenovanega zdravnika, s tem ko se je odpeljala od doma z osebnim avtomobilom, in sicer dne 12. 1. 2018 na bencinski servis B., dne 15. 1. 2018 na C. cesto, D., dne 17. 1. 2018 do trafike pri trgovini E., nato do F. in B. ceste, oboje v D. Teh ravnanj tožnica ni zanikala. Četudi bi iz njene izpovedi izhajalo, da je večkrat zapuščala stanovanje v času bolniškega staleža, to za odločanje ni bistveno. Toženka ne more zakonitosti odpovedi utemeljevati z ravnanji, ki v odpovedi niso navedena, in s tem širiti očitkov, ki jih naslavlja na tožnico.

13. V času očitanih ravnanj je bila tožnica v bolniškem staležu na podlagi dveh odločb imenovanega zdravnika, v katerih je bilo navedeno, da mora biti tožnica doma in mirovati, da lahko nespoštovanje navedenega privede do poslabšanja zdravstvenega stanja in da je odsotnost z doma dovoljena le ob odhodu na zdravniški pregled, kot je nadalje pravilno povzelo sodišče prve stopnje. V nadaljevanju pa je pravilno ugotavljalo, ali drži trditev tožnice, da je imela drugačna navodila osebne zdravnice, v skladu s katerimi je ravnala. Na podlagi predloženih listin in iz izpovedi tožnice je pravilno ugotovilo, da ta trditev drži. Tožnici je osebna zdravnica dovolila občasno gibanje na krajše razdalje, za obiske staršev, v lekarno ipd., o čemer priča vsebina potrdila z dne 17. 3. 2018. V skladu s temi navodili je tožnica ravnala dne 12. 1. 2018, 15. 1. 2018 in 17. 1. 2017, ko je obiskala prijatelje in sorodnike, opravila je nakup v trafiki in plačilo položnic, vse v D.

14. ZDR-1 v 8. alineji prvega odstavka 110. člena kot razlog za izredno odpoved določa, med drugim, ravnanje delavca, ki v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije. V konkretnem primeru je tožnica sicer ravnala v nasprotju z navodili imenovanega zdravnika, ki je odločal o bolniškem staležu, vendar pa, ker je bilo njeno ravnanje v skladu z navodili osebne zdravnice, ni mogoče šteti, da navodil zdravnika ni spoštovala.

15. Ob izostanku razloga za podajo odpovedi je nebistveno, ali je za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi izpolnjen nadaljnji pogoj, določen v prvem odstavku 109. člena ZDR-1, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Zato se pritožbeno sodišče do s tem povezanih navedb toženke v pritožbi ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP).

16. Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba izpodbija, in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

29.11.2019

Podobni dokumenti:

• Sodba in sklep VIII Ips 183/2013
• Sklep VIII Ips 176/2010
• VDSS sodba Pdp 940/2009