VDSS Sklep Pdp 113/2019

Jedro

Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da bi moralo sodišče prve stopnje tožniku priznati stroške sestave predpravdnega zahtevka. Iz četrtega odstavka 27. člena ZDOdv, na katerega se sklicuje pritožba, sicer res izhaja, da je predhodni postopek pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka proti državi ali državnemu organu, saj se v nasprotnem primeru tožba ali drug predlog za začetek postopka zavrže. Ker pa ta določba na podlagi šestega odstavka 27. člena ZDOdv ne velja za postopke uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja, torej tudi ne za konkretni postopek, predhodni postopek ni procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o tožnikovem zahtevku. To pa pomeni, da strošek sestave predhodnega zahtevka ni potreben strošek za to pravdo in ga sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno ni priznalo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (točka IV izreka).

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi delnega umika tožbe ustavilo postopek za obračun in plačilo zneskov, ki izhajajo iz izreka sodbe in sklepa, in sicer za november 2013, julij 2014, marec in julij 2015 (točka I izreka). Toženi stranki je naložilo, naj tožniku iz naslova dodatka za stalno pripravljenost obračuna in izplača zneske, ki izhajajo iz izreka sodbe in sklepa, in sicer za maj, julij, september in november 2013, januar, marec, maj, julij, september in november 2014 ter januar, marec, maj in julij 2015 (točka II izreka). Zavrnilo je zahtevek za plačilo nekaterih zakonskih zamudnih obresti (točka III izreka) in toženi stranki naložilo, naj tožniku povrne 715,50 EUR stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku 8-dnevnega izpolnitvenega roka do plačila (točka IV izreka).

2. Zoper navedeni sklep o stroških v točki IV izreka se pritožuje tožnik. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 155. člen ZPP. Iz obrazložitve odločbe ni razvidno, kateri stroški so bili potrebni. Sestava predpravdnega zahtevka je bila potreben strošek tožnika, saj bi se lahko tožena stranka v celoti izognila sodnemu postopku. Predhoden poizkus mirne rešitve spora je obvezen po prvem odstavku 27. člena ZDOdv, čeprav v skladu s šestim odstavkom istega člena v nasprotnem primeru ne pride do zavrženja tožbe. Drugi pripravljalni spis je predstavljal obrazloženo pripravljalno vlogo z dodatnimi navedbami in dokaznimi predlogi. Tožnik je v tej pripravljalni vlogi na novo podal trditve o vsebini ukaza z dne 19. 5. 2014, dokazni predlog za zaslišanje prič je obrazložil z navedbo dejstev, o katerih bi priče vedele izpovedati. Dopis po 3. točki tarifne številke 39 OT je zgolj obrazložen dopis, ki ga ni mogoče enačiti s pripravljalno vlogo v sodnem postopku. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa spremeni tako, da tožniku prizna vse priglašene stroške postopka, podredno pa, da ga razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ter da je odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka materialnopravno pravilna.

5. Sodišče prve stopnje je v tem sporu odločalo o zahtevku tožnika za obračun in plačilo dodatka za stalno pripravljenost. Ker je tožnik v tem sporu uspel s pretežnim delom svojega zahtevka, je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 154. člena ZPP odločilo, da je tožena stranka tožniku dolžna povrniti celotne priznane stroške postopka. Sodišče prve stopnje tožniku ni priznalo vseh priglašenih stroškov postopka, in sicer mu je priznalo le del stroškov druge pripravljalne vloge in ni mu priznalo stroškov predpravdnega zahtevka. Zoper takšno odločitev tožnik vlaga pritožbo.

6. Sodišče na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, pa sodišče odloči po skrbni presoji vseh okoliščin. Neutemeljena je pritožbena navedba, da iz obrazložitve sklepa o stroških ni razvidno, katere priglašene stroške tožnika sodišče prve stopnje šteje za potrebne stroške. To jasno izhaja iz 7. točke obrazložitve sodbe in sklepa.

7. Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da bi moralo sodišče prve stopnje tožniku priznati stroške sestave predpravdnega zahtevka. Iz četrtega odstavka 27. člena Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv; Ur. l. RS, št. in nasl.), na katerega se sklicuje pritožba, sicer res izhaja, da je predhodni postopek pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka proti državi ali državnemu organu, saj se v nasprotnem primeru tožba ali drug predlog za začetek postopka zavrže. Ker pa ta določba na podlagi šestega odstavka 27. člena ZDOdv ne velja za postopke uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja, torej tudi ne za konkretni postopek, predhodni postopek ni procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o tožnikovem zahtevku. To pa pomeni, da strošek sestave predhodnega zahtevka ni potreben strošek za to pravdo in ga sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno ni priznalo.

8. Tožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita tudi, da je nepravilno odmerilo stroške za sestavo druge pripravljalne vloge z dne 2. 7. 2018. Sodišče prve stopnje je tožniku za to vlogo priznalo 50 točk na podlagi 3. točke tarifne številke 39 Odvetniške tarife (OT; Ur. l. RS, št. 2/15 in nasl.), ki določa višino nagrade odvetniku za sestavo obrazloženega dopisa. Tožnik se v pritožbi neutemeljeno zavzema za to, da bi sodišče prve stopnje moralo stroške sestave te vloge določiti na podlagi 2. točke tarifne številke 15 OT, ki določa višino nagrade za sestavo obrazložene vloge med postopkom. Vsebina druge pripravljalne vloge namreč ni takšna, da bi upravičevala povračilo stroškov po navedeni tarifni številki. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, je tožnik vložil drugo pripravljalno vlogo, čeprav tožena stranka po tožnikovi prvi pripravljalni vlogi ni vložila nobene vloge. V njej pa tožnik podaja le navedbe o vsebini in pomenu ukaza z dne 19. 5. 2014, čeprav se je nanj skliceval že v tožbi in prvi pripravljalni vlogi. Sestava druge pripravljalne vloge tako iz tega razloga ni bila potrebna. Zgolj to, da je v tej vlogi podal dokazne predloge zaslišanja prič in navedel, o čem bi te priče vedele izpovedati, pa ne upravičuje priznanja stroškov sestave obrazložene vloge med postopkom na podlagi 2. točke tarifne številke 15 OT. Je pa tožnik zaradi tega upravičen do priznanja stroškov sestave obrazloženega dopisa, kot je pravilno odločilo sodišče prve stopnje.

9. Ker niso podani razlogi, iz katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

29.11.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 503/2019
• VDSS Sklep Psp 94/2019
• VDSS Sklep Pdp 156/2019