VDSS Sodba Pdp 347/2019

Jedro

S tem, ko sodišče ni postavilo izvedenca medicinske stroke, ki ga je sicer predlagala tožena stranka, predlog pa umaknila, nikakor ni kršilo katere izmed določb postopka. Dokazno breme, da se je poškodovala na delu, je na strani tožnice in ne tožene stranke, tožnica pa tega ni, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, dokazala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da ji tožena stranka v roku 15 dni izplača odškodnino v višini 4.250,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila (točka I izreka) in tožnici naložilo, da toženi stranki v roku 15 dni povrne stroške postopka v znesku 1.488,85 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka).

2. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje vsebinsko povsem zgrešena, nepravilna, v nasprotju z veljavnimi predpisi in izvedenimi dokazi (kar je huda oblika kršitve določb postopka), posledično pa je nezakonita in jo je potrebno razveljaviti. Tožnica je bila 6. 6. 2015 in tudi 7. 6. 2015 v Zdravstvenem domu A., kjer je iskala nujno medicinsko pomoč. To je le dan po tem, ko se je na delovnem mestu poškodovala. Tega tožena stranka ni prerekala, zato je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da se je tožnica šele nekaj dni za tem obrnila po zdravniško pomoč v zvezi z zatrjevanimi opeklinami na rokah. Tudi tožničin mož B.B. je prepričljivo izpovedal, da je za poškodbe tožničinih rok izvedel isti dan in da tožnica prej ni hotela k zdravniku. Odločitev sodišča, ki tožničino izpoved šteje kot neverodostojno zgolj iz razloga, ker se tožnica ni spomnila, kdaj je prišlo do obravnavanega dogodka, je povsem neprimerna in zgrešena. Dejstvo je, da je tožnica delo opravljala sama, brez potrebnega nadzora in izpita iz varnosti pri delu. Da je tožnica dobila poškodbe na zatrjevani način, bi lahko potrdil izvedenec medicinske stroke, vendar se sodišče za izvedbo tega dokaza ni odločilo. S tem je sodišče bistveno kršitev določb postopka. Dokazno breme tožene stranke je, da se je tožnica poškodovala na način, kot ga zatrjuje. Tožena stranka pa je od izvedbe tega dokaza odstopila. Glede na podano dejansko stanje, ki ga je sodišče prve stopnje ugotovilo nepopolno in z napačno interpretacijo izvedenih dokazov, bi moralo sodišče dodatno angažirati sodnega izvedenca, da bi dejansko preveril ali se je tožnica poškodovala na zatrjevani način in pri tem dobila takšne opekline, kot je bilo ugotovljeno s strani osebja Zdravstvenega doma A. dne 6., 7. in 8.6. 2015. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Prereka pritožbene trditve. Sodišče prve stopnje je izvedlo vse v postopku predlagane dokaze in pravilno ugotovilo, da se tožnica ni poškodovala na delu. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, prav tako pa tudi ne v pritožbi pavšalno navedenih kršitev določb postopka. Sodišče prve stopnje je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Tožnica je vložila tožbo, ker se je dne 5. 6. 2015 v poznih večernih urah pri toženi stranki, s katero je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za čas od 3. 6. 2015 do 30. 6. 2015, poškodovala pri odstranjevanju izdelka iz kalupa, kjer je potekal postopek vulkanizacije. Opečena je bila po prstih obeh rok. Zahtevala je odškodnino za nesrečo pri delu v višini 4.250,00 EUR. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica ni dokazala, da se je poškodovala na delu pri toženi stranki, zato je tožbeni zahtevek zavrnilo.

7. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta izpovedi priče tožničinega moža B.B. in tožnice neusklajeni in neverodostojni. Časovni dogodki, o katerih sta izpovedovala, niso skladni. Tožnica ni znala pojasniti, kdaj je prišlo do dogodka in kako je po dogodku ravnala. Njeno izpoved, da je takoj po dogodku o njem obvestila agencijo C. d. o. o., ki jo je napotila k toženi stranki, ni potrdila nobena od zaslišanih prič, tudi B.B. ne. Nobena od zaslišanih prič D.D., E.E. in F.F., ki so s tožnico delale, ni opazila, da bi bila kakorkoli poškodovana, o tem pa jim tudi sama ni nič povedala. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je tožnica svoje navedbe v vlogah in potem na zaslišanju spreminjala (točka 6 obrazložitve), prav tako je svojo izpoved spreminjal tudi njen mož.

8. Po tožničini izpovedi, naj bi jo njen sedanji mož po poškodbi pripeljal iz službe. On pa je zanikal, da bi jo vozil v službo in iz službe. Poškodbo naj bi opazil sam in to šele po tem, ko je tožnica tri dni hodila na delo, izpovedal je, da naj bi tožnica o poškodbi obvestila sodelavko, kar pa je tožnica zanikala, saj o poškodbi v službi ni obvestila nikogar. Po njeni izpovedi naj bi kasneje klicala na agencijo in govorila z moškim. Zaslišana priča G.G., ki je predstavnik C. d. o. o., s katerim se je tožnica pogovarjala v zvezi s svojim delom pri toženi stranki, je izpovedal, da tožnice, potem ko se je poškodovala, ni videl, prav tako pa je ni klical. Z njo se ni pogovarjal po telefonu in ji tudi ni rekel, da naj zdrži še tri dni, kar trdi tožnica. O bolniškem staležu ga je tožnica obvestila šele teden dni po poškodbi. Da bi imela tožnica kakršnekoli poškodbe tudi ni opazila H.H., pri kateri se je tožnica oglasila še isti mesec in podpisala izjavo, da to delo ni zanjo in da ne želi več delati.

9. Sodišče prve stopnje je v točki 13 obrazložitve izpodbijane sodbe tudi ustrezno dokazno ocenilo zdravniško potrdilo iz prilog pod A4 in zdravstveni karton pod A3. Iz zdravniških potrdil ne izhaja, zaradi katerih poškodb se je tožnica dne 6. 6. in 7. 6. 2015 zglasila v dežurni ambulanti, iz zdravstvenega kartona pa, da se je pri osebnem zdravniku prvič zglasila 8. 6. 2015 zaradi opeklin po palcu in kazalcu levice ter palcu in kazalcu desnice in da vnetja ni bilo. Dne 15. 6. 2015 je bilo zdravljenje zaključeno. Na podlagi tega je pravilna ugotovitev sodišča, da tudi zato ni moč verjeti izpovedi tožničinega moža, da je en mesec namesto tožnice opravljal večino gospodinjskih opravil in skrbel za njeno osebno higieno, ker sama tega ni zmogla.

10. S tem, ko sodišče ni postavilo izvedenca medicinske stroke, ki ga je sicer predlagala tožena stranka, predlog pa umaknila, nikakor ni kršilo katere izmed določb postopka. Dokazno breme, da se je poškodovala na delu, je na strani tožnice in ne tožene stranke, tožnica pa tega ni, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, dokazala. Do te ugotovitve je prišlo po vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej ter vseh dokazov skupaj. Glede na navedeno je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje napačno interpretiralo izvedene dokaze.

11. Pritožbeno sodišče je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, niso podani, in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (353. člen ZPP).

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 165., 154. in 155. členu ZPP. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške. Tožena stranka pa sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim k odločitvi o pritožbi ni bistveno pripomogla.

Datum zadnje spremembe:

29.11.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Pdp 452/2019
• VDSS Sodba Pdp 637/2019
• VDSS Sodba Pdp 448/2020