VDSS Sodba Psp 150/2019

Jedro

Dokupljene pokojninske dobe iz naslova šolanja in služenja vojaškega roka ni mogoče enačiti z institutom pokojninske dobe brez dokupa iz 4. in 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2, ne glede na višino plačanih prispevkov. Pokojninska doba brez dokupa, kot je bila definirana v 23. točki 7. člena ZPIZ-2, je obdobje vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe. Pokojninska doba je zavarovalna in posebna doba, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine (22. točka 7. člena ZPIZ-2). Dokupljena doba študija in vojaškega roka se torej šteje v zavarovalno in pokojninsko dobo, zato ima zavarovanec (z upoštevanjem dokupljene dobe) pravico do starostne pokojnine po 1., 2. oziroma 3. odstavku 27. člena ZPIZ-2 ter pravico do predčasne pokojnine po 29. členu ZPIZ-2. Ker dokupljena doba ne šteje v pokojninsko dobo brez dokupa, nima pravice do starostne pokojnine po 4. oziroma 5. odstavku 27. člena ZPIZ-2. Da se v pokojninsko dobo brez dokupa, ne šteje noben dokup, se je sodna praksa že izrekla.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije stroške pritožbe sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. zadeve ..., št. dosjeja: ... z dne 24. 1. 2018 in iste številke zadeve in dosjeja z dne 14. 11. 2017, priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine od 2. 8. 2017 dalje in povrnitev stroškov pritožbenega (upravnega) ter sodnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Zavrnilo je podredni tožbeni zahtevek¹ na odpravo citiranih odločb in odreditev tožencu, da izda nov upravni akt o priznanju in odmeri sorazmernega dela starostne pokojnine od 2. 8. 2017 dalje, ter na povrnitev stroškov pritožbenega (upravnega) in sodnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitev postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče postopek prekine in vloži zahtevo za presojo ustavnosti ZPIZ-2 ter po nadaljevanju postopka spremeni izpodbijano sodbo v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku in prizna stroške. V pokojninsko in invalidsko zavarovanje je vključen 40 let, 9 mesecev in 24 dni, med drugim z dokupom po ZPIZ, o katerem je bilo odločeno s pravnomočnima odločbama. Ker ZPIZ-1 in ZPIZ-2 pri priznanju pravice do starostne pokojnine ne upoštevata dokupljene dobe, gre za nedopusten poseg v pridobljene pravice. Obrazložitev ustavnega sodišča, zakaj ni kršen 14. člen Ustave RS, ni prepričljiva. Z izpodbijano odločbo so kršeni 2., 14., 33., 50. in 155. člen Ustave RS ter prepoved diskriminacije in načela enakosti iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Ni pojasnjeno, zakaj zavarovanec, ki je bil v času študija in služenja vojaškega roka sicer delovno aktiven, vendar ni bil vključen v obvezno zavarovanje, nima pravice do starostne pokojnine pri dopolnjenih 60 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe z dokupom. Do dokupa so bili upravičeni le določeni zavarovanci in le za obdobje, v katerem so opravljali študij oziroma služili vojaški rok. Tudi študentje in vojaki so lahko delovno aktivni, poleg tega pa so izpostavljeni stresu in nevarnostim. Ni jasno razločevanje med delovno aktivnostjo v okviru vključenosti v obvezno zavarovanje in v času študija ter služenja vojaškega roka. V času študija in služenja vojaškega roka ni rednih prihodkov. Prispevki za to obdobje so bili plačani. Ustavno sodišče bi moralo ponovno pretehtati položaj teh zavarovancev in ugotoviti ustavno neskladje obstoječe ureditve. To, da je bilo v njegove pravice poseženo že z ZPIZ-1, ne more sanirati protiustavnosti ZPIZ-2. Z novelo ZPIZ-2E so bili v obvezno zavarovanje prostovoljno vključeni zavarovanci postavljeni v enak položaj kot zaposleni, samozaposleni in kmetje. Neustaven položaj zavarovancev, ki so dokupili pokojninsko dobo, niti z ZPIZ-2E ni bil odpravljen. Gre za neenako obravnavanje prostovoljnih zavarovancev in upravičencev, ki so dobo dokupili, kljub temu da so v enakem položaju. Prostovoljno so plačali prispevke za obdobje, ko niso bili delovno aktivni. Ker ustavnost te ureditve ni bila presojana, naj pritožbeno sodišče sproži postopek za oceno ustavnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)² pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. Ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do zatrjevanih. Zatrjevane kršitve Ustave RS³ in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP)⁴ iz razlogov, kot bodo obrazloženi v nadaljevanju, niso podane.

Izpodbijana zavrnila sodba je utemeljena s prepričljivimi dejanskimi in pravilnimi materialnopravnimi ter ustavnopravnimi razlogi. Glede na pritožbene navedbe je potrebno poudariti zlasti naslednje.

5. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti zavrnilnih odločb o pravici do sorazmernega dela starostne pokojnine. Tožnik, ki mu je že bila pravnomočno priznana pravica do predčasne pokojnine od 2. 8. 2017 dalje,⁵ ne izpolnjuje pogoja 40 let pokojninske dobe brez dokupa za priznanje starostne pokojnine. Dopolnil je 60 let starosti in 40 let, 9 mesecev ter 24 dni pokojninske dobe,⁶ vendar od tega 35 let, 2 meseca in 15 dni pokojninske dobe brez dokupa. Zaključek sodišča prve stopnje in že toženca pred njim, da pogoji za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine niso izpolnjeni, je pravilen.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)⁷. Po 1. odstavku 27. člena ZPIZ-2 zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. To pravico pridobi tudi, če je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa dobe (4. odstavek 27. člena ZPIZ-2). V letu 2017 je pravico do starostne pokojnine moški zavarovanec pridobil ob dopolnitvi 59 let in 8 mesecev starosti ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa (5. odstavek 27. člena ZPIZ-2).

7. Sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da dokupljene pokojninske dobe iz naslova šolanja in služenja vojaškega roka ni mogoče enačiti z institutom pokojninske dobe brez dokupa iz 4. in 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2, ne glede na višino plačanih prispevkov. Pokojninska doba brez dokupa, kot je bila definirana v 23. točki 7. člena ZPIZ-2, je obdobje vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe. Pokojninska doba je zavarovalna in posebna doba, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine (22. točka 7. člena ZPIZ-2). Dokupljena doba študija in vojaškega roka se torej šteje v zavarovalno in pokojninsko dobo, zato ima zavarovanec (z upoštevanjem dokupljene dobe) pravico do starostne pokojnine po 1., 2. oziroma 3. odstavku 27. člena ZPIZ-2 ter pravico do predčasne pokojnine po 29. členu ZPIZ-2. Ker dokupljena doba ne šteje v pokojninsko dobo brez dokupa, nima pravice do starostne pokojnine po 4. oziroma 5. odstavku 27. člena ZPIZ-2. Da se v pokojninsko dobo brez dokupa, ne šteje noben dokup, se je sodna praksa že izrekla.⁸

8. O ustavnosti instituta pokojninske dobe brez dokupa se je že dvakrat izreklo tudi Ustavno sodišče RS. Odločbe ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, so obvezne (1. člen Zakona o ustavnem sodišču - ZUstS).⁹ Sodišče jih mora pri sojenju spoštovati. Pri ocenjevanju 4. in 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2 je ustavno sodišče¹⁰ izpostavilo, da so za pridobitev pravice do starostne pokojnine določeni različni pogoji, vendar sta za to in s tem za razlikovanje med zavarovanci uporabljena kriterija delovne aktivnosti in višine prispevka, ki sta vgrajena v bistvo sistema obveznega pokojninskega zavarovanja. Presodilo je, da pogoj pokojninske dobe brez dokupa kot pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine po 4. in 5. odstavku 27. člena ZPIZ-2 ni v neskladju z načelom enakosti iz 2. odstavka 14. člena Ustave RS. Spremenjeni socialno politični, javno finančni in demografski pogoji so stvarni razlogi, utemeljeni v legitimnem javnem interesu. Ob sočasni prehodni ureditvi uveljavitve pogoja pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine so po presoji ustavnega sodišča izpolnjene tudi zahteve, ki glede poseganja v upravičena pričakovanja zavarovancev izhajajo iz načela varstva zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave RS.

Ustavno sodišče¹¹ je ob presoji 4. odstavka 27. člena, 1. in 2. odstavka 38. člena ter 1. in 2. odstavka 391. člena ZPIZ-2 v povezavi z dokupljeno dobo po 216. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)¹² in po 2. odstavku 198. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)¹³ poudarilo, da gre za razlikovanje med zavarovanci, ki so bili v obvezno zavarovanje vključeni obvezno, in tistimi, ki so pokojninsko dobo dokupili. Razlikovanje je utemeljeno na podlagi kriterija 40-letnega aktivnega dela, ki omogoča upokojitev tudi pred dopolnitvijo zahtevane starosti za upokojitev brez odbitkov. Dodatno je presodilo, da ureditev iz 4. odstavka 27. člena ZPIZ-2, ki ne omogoča pridobitve pravice do starostne pokojnine pod enakimi pogoji tudi ob upoštevanju dokupa dobe študija in časa služenja vojaškega roka, ni v neskladju s pravico do socialne varnosti iz 50. člena Ustave RS niti s pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS. ZPIZ-2 zavarovancem, ki so dokupili dobo študija in služenja vojaškega roka, zagotavlja pravico do starostne pokojnine in pravico do predčasne pokojnine, z upoštevanjem dobe, pridobljene z dokupom.

9. Glede na vse predhodno navedeno, zatrjevane kršitve 2., 14., 30., 50. in 155. člena Ustave RS niso podane. Posledično pritožnikov predlog po prekinitvi postopka in vložitvi zahteve za oceno ustavnosti ZPIZ-2 ni utemeljen. Utemeljen pa ni niti predlog po prekinitvi postopka in vložitvi zahteve za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2E).¹⁴

10. Čeprav je po uveljavitvi novele ZPIZ-2E s 1. 1. 2018 pokojninska doba s 23. točko 7. člena ZPIZ-2 definirana kot obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani, obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti in obdobja delovnega razmerja v tujini, vendar brez dokupa pokojninske dobe, tako spremenjena določba 23. točke 7. člena ZPIZ-2 v obravnavnem primeru, začetem z zahtevo z dne 12. 10. 2017, ni uporabljiva. Že zato ni podlage da bi pritožbeno sodišče prekinilo postopek in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti. Po 23. členu ZUstS sodišče lahko tako postopa, če meni, da je protiustaven zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti. Kljub temu pritožbeno sodišče pojasnjuje, da položaj zavarovancev, ki so bili prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje, ni enak položaju zavarovancev, ki so pokojninsko dobo dokupili. Razlikovanje je ravno v tem, da so prvi s sklenitvijo prostovoljnega zavarovanja vstopili v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, med tem ko slednji kljub naknadnemu dokupu dobe v obvezno pokojninsko zavarovanje niso bili vključeni.

11. Glede na vse predhodno obrazloženo je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na temelju 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Vse ostale pritožbene navedbe za pritožbeno rešitev zadeve niso relevantne.¹⁵

12. Ob takšnem izidu pritožbenega postopka, ko torej tožnik s pritožbo ni uspel, je bilo potrebno na temelju 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP skleniti še, da krije svoje stroške pritožbe sam.

-------------------------------
¹ Gre zgolj za navidezno kumulacijo zahtevkov.
² Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami.
⁴ Ur. l. RS – MP, št. 7/1994.
⁵ Odločba z dne 26. 7. 2017, potrjena z odločbo z dne 4. 10. 2017.
⁶ V Sloveniji je dopolnil 39 let, 5 mesecev in 2 dni pokojninske dobe, na Nizozemskem pa 1 leto, 4 mesece in 2 dni pokojninske dobe.
⁷ Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.
⁸ Na primer VIII Ips 108/2017 v zvezi s Psp 457/2016.
⁹ Ur. l. RS, št. 64/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
¹⁰ Odločba št. U-I-246/2013-44 z dne 21. 4. 2016.
¹¹ Odločba št. U-I-100/15 z dne 14. 9. 2017.
¹² Ur. l. RS, št. 12/1992 s spremembami.
¹³ Ur. l. RS, št. 106/1999 s spremembami.
¹⁴ Ur. l. RS, št. 65/2017.
¹⁵ 1. odstavek 360. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

10.10.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 15/2022
• VDSS Sodba in sklep Psp 165/2017
• VDSS Sodba Psp 321/2019