VDSS Sodba Pdp 956/2018

Jedro

Določilo drugega odstavka 64. člena ZSDU je jasno in nedvoumno: poklicnemu članu sveta delavcev zagotavlja plačo v višini, ki jo je prejemal pred izvolitvijo v funkcijo. V prejeto plačo se po drugem odstavku 126. člena ZDR-1 všteva osnovna plača, del plače za delovno uspešnost in dodatki. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica pred izvolitvijo v svet delavcev prejela tudi del plače za delovno uspešnost v zadnjem tromesečju spornega leta. Tudi po presoji pritožbenega sodišča lahko plačo, ki jo je prejemala pred izvolitvijo za člana sveta delavcev, v smislu citiranih zakonskih določil predstavlja le plača, ki zaradi odstopanj po posamičnih mesecih upošteva povprečje plač in vključuje tudi izplačano delovno uspešnost v enkratnem znesku za zadnji kvartal spornega leta. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je tožena stranka navedeno določbo ZSDU spoštovala s tem, ko je tožnici izplačala le osnovno oziroma pogodbeno določeno plačo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od vročitve sodbe tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 274,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila, svoje stroške pritožbe pa krije sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožnici obračunati razlike v plači od novembra 2015 do septembra 2016 v zneskih, ki so navedeni v I. točki izreka, odvesti davke in prispevke ter ji izplačati neto zneske z zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila. Višji zahtevek za plačilo zamudnih obresti je zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 670,15 EUR z zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (III. točka izreka).

2. Tožena stranka se pritožuje zoper ugodilni del navedene sodbe iz vseh pritožbenih razlogov po določilih 338. člena ZPP. Navaja, da je spoštovala določilo 64. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ko je pri izplačilu plače tožnici upoštevala pogodbeno določeno plačo. Po mnenju tožene stranke ni podlage, da bi tožnica že v spornem obdobju prejemala povprečno plačo iz zadnjega trimesečja pred izvolitvijo. Do takšne plače je bila tožnica upravičena šele po sklenitvi dogovora med svetom delavcev in delodajalcem, ki pa ni veljal retroaktivno, temveč od podpisa, tj. od 7. 9. 2016 dalje. Učinkovanje dogovora med svetom delavcev in delodajalcem za nazaj bi bilo tudi v nasprotju z določili Obligacijskega zakonika. Tožnica ni bila neenako obravnavana v primerjavi s predsednikom in namestnikom predsednika sveta delavcev, ki jima je tožena stranka na podlagi individualnega dogovora priznala dodatek k plači zaradi opravljanja vodstvenih funkcij in pristopa k pogajanju glede sklenitve dogovora. Ker tožnica v spornem obdobju ni opravljala vodilnih funkcij, tožena stranka s priznanjem dodatka predsedniku in namestniku predsednika sveta delavcev ni kršila prepovedi diskriminacije. Nasprotuje zaključku sodišča, da se pri obračunu in izplačilu plače upošteva plačo, ki vključuje delovno uspešnost. Ta del plače je bil tožnici obračunan in izplačan za celotno zadnje trimesečje leta 2014. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožnici pa naloži v plačilo celotne stroške.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo pavšalno zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje glede odločilnih dejstev ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

6. Predmet presoje je, ali je tožnica v času od 1. 11. 2015 do 7. 9. 2016, ko je poklicno opravljala funkcijo članice sveta delavcev, upravičena do razlike v plači, ki jo je prejemala pred izvolitvijo. Tožnica je zahtevek utemeljevala z 64. členom Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Ur. l. RS, št. 42/1993 in nasl. - ZSDU), ki v drugem odstavku določa, da je poklicni član sveta delavcev upravičen do plače, ki ne sme biti nižja od plače, ki jo je prejemal pred izvolitvijo za člana sveta delavcev, ali do plače, ki jo prejemajo zaposleni v družbi z enako izobrazbo, če je ta zanj ugodnejša. Kot je razvidno iz 12. točke obrazložitve, je sodišče presojo, da je tožnica upravičena do razlike v plači, oprlo zlasti na navedeno zakonsko določilo, ne pa na dogovor o sodelovanju med svetom delavcev in delodajalcem z dne 7. 9. 2016, ki je urejal višino tožničine plače po spornem obdobju. Pritožbene navedbe, da v dogovoru ni zapisano, da bi veljal retroaktivno, da je začel veljati s 7. 9. 2016 in da bi bilo njegovo učinkovanje za nazaj v nasprotju z določili Obligacijskega zakonika, za pritožbeno presojo niso pomembne.

7. Določilo drugega odstavka 64. člena ZSDU je jasno in nedvoumno: poklicnemu članu sveta delavcev zagotavlja plačo v višini, ki jo je prejemal pred izvolitvijo v funkcijo. V prejeto plačo se po drugem odstavku 126. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl. - ZDR-1) všteva osnovna plača, del plače za delovno uspešnost in dodatki. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica pred izvolitvijo v svet delavcev prejela tudi del plače za delovno uspešnost v zadnjem tromesečju leta 2014. Tudi po presoji pritožbenega sodišča lahko plačo, ki jo je prejemala pred izvolitvijo za člana sveta delavcev, v smislu citiranih zakonskih določil predstavlja le plača, ki zaradi odstopanj po posamičnih mesecih upošteva povprečje plač in vključuje tudi izplačano delovno uspešnost v enkratnem znesku za zadnji kvartal leta 2014. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je tožena stranka navedeno določbo ZSDU spoštovala s tem, ko je tožnici izplačala le osnovno oziroma pogodbeno določeno plačo.

8. Pritožba sicer utemeljeno navaja, da izplačevanje nižje plače tožnice po nastopu poklicne funkcije članice sveta delavcev glede na plači predsednika in namestnika predsednika člana sveta delavcev, ki jima je tožena stranka priznavala dodatek k plači, samo po sebi še ne pomeni kršitve prepovedi diskriminacije na podlagi osebne okoliščine, saj tožnica vodilnih funkcij v svetu delavcev ni opravljala in torej ne gre za primerljivo dejansko situacijo. Vendar pa je sodišče pravilno presodilo, da je tožnica že na podlagi drugega odstavka 64. člena ZSDU upravičena do plače v višini, ki jo je prejemala pred izvolitvijo za člana sveta delavcev, ne le do pogodbene plače.

9. Ker niso bili podani s pritožbo uveljavljeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbe, tožnici pa je dolžna povrniti stroške odgovora na pritožbo - 375 točk, 22 % DDV, kar znaša 274,50 EUR (prvi odstavek 154. člena, 155. in 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

25.09.2019

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 275/2006
• VDSS sodba X Pdp 664/2016
• VSK sodba Cpg 22/2012