VDSS Sodba Pdp 1002/2018

Jedro

Sodišče prve stopnje je po oceni izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da je izpodbijana odpoved zakonita, ker je obstajal utemeljen poslovni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR. Ugotovilo je, da je tožena stranka dokazala, da je prenehala potreba po opravljanju dela tožnice pod pogoji sklenjene pogodbe o zaposlitvi in da tožnici pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana iz neutemeljenih razlogov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala: nezakonitost in razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 5. 2. 2018; ugotovitev, da ima tožnica s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in da ji delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 28. 3. 2018 in še traja; da jo je tožena stranka dolžna pozvati na delo v delovno razmerje za nedoločen čas na delovnem mestu strokovni sodelavec za podporo knjigovodstvu v organizacijski enoti oddelek sodne izterjave v področju zaledna podpora poslovanja; da ji je tožena stranka dolžna obračunati bruto plačo od 28. 3. 2018 do ponovnega nastopa dela, odvesti davke in prispevke ter ji plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila ter ji plačati pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica zaradi bistvenih kršitev pravil postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podredno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče nekritično sledilo izpovedim A.A., B.B. ter C.C., ki so zaposlene pri toženi stranki na vodilnih delovnih mestih, zato je bilo pričakovati, da bodo potrdile razloge, ki se pavšalno navajajo v odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Nadalje navaja, da tožena stranka neposredno pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožnici ni izkazovala nikakršne namere po spremembi organizacije delovnega procesa v smislu ukinitve opravljanja dela, ki ga je tožnica opravljala na obstoječem delovnem mestu. Tožena stranka ni izvedla nobene analize delovnega procesa, ki bi bila podlaga zatrjevani spremembi delovnega procesa. Tožnica je res navajala, da se je obseg spisov zmanjšal, vendar pa so bili vsi spisi že nekaj let digitalizirani, zato lahko delavec svoje delo opravlja izven območja sedeža tožene stranke. Tožnici bi tožena stranka lahko posredovala v reševanje dodatne spise tudi na obstoječem delovnem mestu v D. Tožena stranka je v odpovedi navajala, da bi zaradi takšne organizacije dela imela boljši nadzor nad delom, lažje usmerjanje, vodenje dela in lažje nadomeščanje dela. Tožena stranka razen zaslišanja prič ni predložila drugih dokazov. Res je, da je organizacija delovnega procesa v domeni delodajalca, vendar pa mora sodišče utemeljenost odpovednega razloga presojati na podlagi objektivnih in preverljivih kriterijev. Sodišče v obrazložitvi protispisno navaja, da naj bi se obseg dela tožnice zmanjšal in da tožnica ni bila polno zaposlena. Tega tožena stranka ni navajala. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe tožnice in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka niti tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje glede odločilnih dejstev, sprejeta odločitev pa je materialno pravno pravilna.

6. Ni podana bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, razlogi o odločilnih dejstvih so jasni in med seboj niso v nasprotju.

7. Tožnica v pritožbi sodišču prve stopnje v zvezi z dokaznim zaključkom, da se je zmanjšal obseg dela tožnice in da tožnica na obstoječem delovnem mestu ni bila polno zaposlena, neutemeljeno očita protispisnost in odločanje mimo trditev tožene stranke. Protispisnost je podana le takrat, kadar sodišče povzema vsebino listin ali zapisnikov o izpovedbah v nasprotju z njihovo pravo vsebino. Sodišče prve stopnje pa ni napačno povzemalo ali ugotavljalo dejstev, zato ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je utemeljenost poslovnega razloga pravilno presojalo glede na navedbe v odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je namreč že v odpovedi navajala manjši obseg tožničinega dela na obstoječem delovnem mestu kot razlog za reorganizacijo delovnega procesa, zato so pritožbene navedbe o odločanju mimo trditvene podlage tožene stranke neutemeljene. V zvezi s tem tako ni podana kršitev 212. člena ZPP oziroma bistvena kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP zaradi kršitve te določbe.

8. Tožena stranka je tožnici, ki je bila pri njej zaposlena za nedoločen čas od 1. 9. 2015 na delovnem mestu strokovni sodelavec za podporo knjigovodstvu v organizacijski enoti oddelek sodne izterjave v področju zaledna podpora poslovanja na sedežu Območne enote D. (OE D.), dne 5. 2. 2018 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V odpovedi je navedla, da je ključna naloga delavcev v oddelku sodne izterjave izterjava zavarovalne premije, pri čemer je delavec v povprečju zadolžen za 940 izvršb, tožnica, ki je opravljala delo na sedežu območne enote D., pa je bila zadolžena le za 365 izvršb, kar pomeni, da ni bila polno zaposlena. Nadalje je navedla, da pričakuje manjšanje števila izvršb, zato tožena stranka tožnici ne bo mogla zagotoviti dela za polni delovni čas. Tožena stranka se je s ciljem optimizacije in racionalizacije poslovanja odločila reorganizirati delovni proces na način, da se naloge delovnega mesta tožnice na sedežu območne enote D. ne bodo več opravljale na tej lokaciji, ampak se bodo prenesle na lokacijo območne enote E. S tem se bo izpolnila težnja delodajalca po boljšem nadzoru nad delom, lažjemu usmerjanju, vodenju dela in nudenju pomoči pri delu, enakomernejši razporeditvi dela, lažjemu medsebojnemu nadomeščanju delavcev ter kadrovsko in organizacijsko izpopolnjenemu procesu dela za doseganje boljše učinkovitosti. Ker se naloge, ki jih je opravljala tožnica, ne bodo več izvajale na sedežu območne enote D., je onemogočeno nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, naloge pa se bodo prerazporedile med ostale delavce.

9. Med utemeljenimi razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS; št. 21/2013, s spremembami) v 1. alineji prvega odstavka 89. člena določa prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Odpovedni razlog mora biti resen in utemeljen ter mora onemogočati nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem (drugi odstavek 89. člena ZDR).

10. Sodišče prve stopnje je po oceni izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da je izpodbijana odpoved zakonita, ker je obstajal utemeljen poslovni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR. Ugotovilo je, da je tožena stranka dokazala, da je prenehala potreba po opravljanju dela tožnice pod pogoji sklenjene pogodbe o zaposlitvi in da tožnici pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana iz neutemeljenih razlogov. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa v skladu s 360. členom ZPP še dodaja:

11. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnica opravljala delo v oddelku sodne izterjave v področju zaledna podpora poslovanja na sedežu OE D., ki je sicer lokacijsko decentraliziran. V povprečju so zaposleni delavci na identičnem delovnem mestu bili zadolženi za cca 940 izvršb, tožnica pa je bila po stanju na dan 31. 1. 2018 zadolžena za 365 izvršb. Ob navedenem tožena stranka tožnici tako ni mogla zagotoviti dela za polni delovni čas in se je odločila za optimizacijo in racionalizacijo poslovanja tožene stranke tako, da se ne bodo več izvajale storitve sodne izvršbe v OE D, pač pa se bodo do sredine februarja 2018 prenesle na lokacijo OE E. Naloge, ki jih je opravljala tožnica v OE D., se bodo začele opravljati v E., določene naloge pa se bodo prerazporedile med ostale delavce.

12. Tožnica v pritožbi neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo izpovedim prič A.A., B.B. ter C.C., ker so te priče zaposlene na vodstvenih oziroma vodilnih delovnih mestih pri toženi stranki in ni bilo mogoče pričakovati, da bodo izpovedale drugačne razloge, kot jih je sprejela sama tožena stranka. Sodišče je izvedlo predlagane dokaze in napravilo analitično sintetično analizo vsakega posameznega izvedenega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj. Pritožbene navedbe, da tožena stranka nikoli ni izvedla nikakršne analize delovnega procesa, ki je bila podlaga spremembi delovnega procesa, niso bistvene za rešitev spora. V postopku je bilo dokazano, da se je delo, ki ga je opravljala tožnica na lokaciji OE D., bistveno zmanjšalo, kar je potrdila tudi sama tožnica, ko je izpovedala, da je imela manj kot 500 spisov. O trendu upada spisov oziroma izvršb in o razlogih za ta trend (boljša gospodarska situacija, omejeno sklepanje zavarovanj s strankami, ki niso redni plačniki, delo na predsodni izterjavi) so skladno izpovedale vse tri priče - A.A., B.B. ter C.C., zato jim je sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo. Tožena stranka se je zato utemeljeno odločila za optimiziranje delovnega mesta tožnice, ki je imela le 365 zadev, drugi delavci pa v povprečju 940 zadev. Tožena stranka je tožnici ponudila novo pogodbo o zaposlitvi s spremenjenim krajem opravljanja dela - v E., ki je tožnica ni sprejela.

13. Pritožbeno sodišče se strinja z dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje, da je bil edini razlog za odpoved optimizacija njenega delovnega mesta in ne kak drug osebni razlog. Dejstva, da bi bil razlog za tožničino odpoved nezadovoljstvo z njenim delom, ni potrdila že sama tožnica, ki je izpovedala, da nad njenim delom ni bilo pritožb. Enako izhaja tudi iz izpovedi A.A., ki je zanikala, da bi vedela za kakršnekoli pritožbe ali kritike, vezane na delo tožnice. Sodišče je pravilno ocenilo izpoved F.F., da je konkretno v zvezi s tožnico izvedel, da je zavrnila delo v zvezi z osebnimi stečaji. Glede na tožničino izpoved, da dela v zvezi z osebnimi stečaji ni odklonila, ampak so ji to delo odvzeli že v septembru 2015 in ga predali v G., je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tudi to dejstvo ni bilo razlog za tožničino odpoved. Pravilnost dokaznega zaključka pa nenazadnje potrjuje tudi dejstvo, da je bila tožnici ponujena nova pogodba o zaposlitvi s krajem opravljanja dela v E., in sicer za identično delovno mesto. Delodajalec ima pravico organizirati delovni proces po svojih optimalnih potrebah, pri čemer pa ukinitev delovnega mesta ni pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kot to meni tožnica. Tožena stranka tudi ni bila dolžna delovnega procesa organizirati na način, za katerega se zavzema tožnica, to je, da bi ji spise dodelila od drugod in ji s tem zagotovila delo.

14. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo zakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

15. Glede na to, da niso podani v pritožbi uveljavljani razlogi niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

16. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

21.09.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba in sklep Pdp 671/2008
• VDSS sodba Pdp 531/2011
• VDSS sodba Pdp 135/2010