<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba in sklep Psp 181/2019

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2019:PSP.181.2019
Evidenčna številka:VDS00025301
Datum odločbe:20.06.2019
Senat:Edo Škrabec (preds.), Nada Perič Vlaj (poroč.), Elizabeta Šajn Dolenc
Področje:POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
Institut:vdovska pokojnina - obnova upravnega postopka - procesne predpostavke - nova dejstva

Jedro

Obnova upravnega postopka je lahko uspešna, če je predlog vložen v subjektivnem roku enega meseca, v objektivnem roku treh let (263. člen ZUP-a) in če je izkazan vsej eden od obnovitvenih razlogov iz 260. člena ZUP-a. Za obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP-a gre, če se izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločitve, če bi bila ta dejstva, oz. dokazi navedeni in uporabljeni v prejšnjem upravnem postopku. Gre v bistvu za stara nova dejstva, ki so obstajala že v času pravnomočno končanega postopka, a tedaj niso bila uporabljena, ker stranka zanje ni vedela ali jih ni mogla uporabiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdita sodba ter sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 8. 5. 2018 in z dne 27. 11. 2017 ter priznanje pravice do vdovske pokojnine (I. tč. izreka), ker je presodilo, da sta odločbi o zavrnjeni obnovi postopka pravilni in zakoniti. Tožbo v delu zahtevka na priznanje pravice do vdovske pokojnine zaradi nezmožnosti za delo je zavrglo, ker ni predpostavke za vsebinsko sojenje, saj v predsodnem postopku na tej podlagi še ni bilo odločeno (II. tč. izreka).

2. Sodbo izpodbija tožnica zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom na spremembo v smeri priznanja pravice do vdovske pokojnine, saj se zaradi bolezni ni zmožna preživljati, ker ne more delati.

Povzema vsebino izpodbijanih upravnih odločb ter odločbe iz leta 2013, ko naj bi bila zahteva zavrnjena po 172. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter 20. in 22. členu Sporazuma o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino. Pritožuje se, ker je slovenski nosilec pokojninsko invalidskega zavarovanja zaradi obravnavanja odstopljenih vlog od bosansko-hercegovskega nosilca zavarovanja naredil že dve napaki. Sprašuje se, kako je možno, da bosanski nosilec zavarovanja zahtevo pošlje v Slovenijo, čeprav ve, da nima pravice do vdovske pokojnine in zakaj slovenski nosilec zavarovanja ne opozori, da ne dela prav in takšne zahteve ne sprejema. Sicer ima izbirno pravico in želi pokojnino uveljaviti v Sloveniji za delovno dobo, ki jo je dopolnil pokojni mož. Pritožba je potrebna, saj zavod ni vsebinsko obravnaval zdravstvenega stanja, zato dostavlja novi izvid psihiatra. Meni, da je komisija ravnala v nasprotju s 6. in 14. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodna odločba izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem ter procesnem pravu. Pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Zavrnilni izrek sodbe na odpravo odločb o zavrnitvi predloga za obnovo upravnega postopka in zavrženje tožbe v delu, ki se nanaša na priznanje vdovske pokojnine zaradi nezmožnosti za delo, je utemeljen s pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi. Nejasne, nelogične oz. celo navedbe pritožnice, ki so same s seboj v nasprotju, v kolikor je predlagana ugodna rešitev zadeve, sočasno pa se sprašuje, zakaj tožena stranka sploh sprejema vloge od bosanskega nosilca zavarovanja, če meni, da niso utemeljene, ne pogojujejo drugačne odločitve od izpodbijane.

5. Ob zakonito razsojeni zadevi seveda ni prišlo niti ni moglo priti do kršitve pravice do poštenega sojenja iz 6. člena ali prepovedi diskriminacije iz 14. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah2 (EKČP) kot pavšalno očita pritožnica.

6. V obravnavani zadevi gre za izpodbojno tožbo zoper odločbo z dne 27. 11. 2017 o zavrnjenem predlogu tožnice za obnovo upravnega postopka in ponovno priznanje pravice do vdovske pokojnine, ki jo je uživala do 30. 9. 2000 ter odločbo z dne 8. 5. 2018, s katero je pritožba zavrnjena, hkrati pa izrečeno, da bo o zahtevi za priznanje pravice do vdovske pokojnine zaradi nezmožnosti za delo odločeno v postopku pri Območni enoti A..

K prvostopenjski sodni odločbi o zavrženju tožbe

7. Ob predhodno opisani procesni odločitvi glede vdovske pokojnine zaradi nezmožnosti za delo, je z II. točko izreka izpodbijane sodne odločbe tožba na priznanje pravice do vdovske pokojnine zaradi nezmožnosti za delo utemeljeno zavržena, saj ni pogojev za vsebinsko sojenje. V 11. točki obrazložitve sodne odločbe je pravilno ugotovljeno, da ni procesne predpostavke iz 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih3 (ZDSS-1) za meritorno sojenje. Tožbo v tem obsegu je sodišče prve stopnje ob uporabi 75. člena ZDSS-1, lahko kot preuranjeno le zavrglo. Iz istih procesnih razlogov pritožba zoper ta del prvostopenjske sodne odločbe ne more biti uspešna.

Predloženi medicinski izvid specialista psihiatra z dne 2. 4. 2019 (priloga A/4) v tem sodnem pritožbenem postopku ni upošteven. Obravnavan bo lahko kvečjemu v predsodnem upravnem postopku.

K zavrnilnemu izreku prvostopenjske sodbe

8. Sicer je s I. točko izreka sodbe tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb o zavrnitvi predloga za obnovo predsodnega upravnega postopka ter priznanje pravice do vdovske pokojnine, zakonito zavrnjen. Obnova upravnega postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uspešno uveljaviti le v primerih in pod pogoji, določenimi z zakonom. Pravnomočnost je ustavna kategorija, ki zagotavlja nespremenljivost pravno urejenih razmerij. Glede na 158. člen Ustave RS4 (Ustava) je prav zato razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Tudi v pritožničinem primeru bi bilo mogoče predsodni upravni postopek, končan s pravnomočno zavrnjeno pravico do vdovske pokojnine obnoviti, če bi bile izpolnjene vse predpisane predpostavke iz Zakona o splošnem upravnem postopku5 (ZUP).

Obnova upravnega postopka je lahko uspešna, če je predlog vložen v subjektivnem roku enega meseca, v objektivnem roku treh let (263. člen ZUP-a) in če je izkazan vsej eden od obnovitvenih razlogov iz 260. člena ZUP-a. Za obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP-a gre, če se izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločitve, če bi bila ta dejstva, oz. dokazi navedeni in uporabljeni v prejšnjem upravnem postopku. Gre v bistvu za stara nova dejstva, ki so obstajala že v času pravnomočno končanega postopka, a tedaj niso bila uporabljena, ker stranka zanje ni vedela ali jih ni mogla uporabiti.

9. V obravnavani zadevi ni izkazan predhodno citirani obnovitveni razlog, niti katerikoli drugi iz 260. člena ZUP-a. V vlogi, ki jo je tožena stranka prejela 16. 11. 2015 je tožnica navedla le, da jo je pokojni mož ves čas vzdrževal, saj ni nikoli delala. Navedeno zagotovo ni takšno dejstvo, da bi predstavljalo relevanten obnovitveni razlog iz 1. ostavka 260. člena ZUP-a.

Sicer je bila pravica do vdovske pokojnine pravnomočno zavrnjena z odločbo z dne 25. 11. 2013, potrjeno z drugostopenjsko odločbo z dne 29. 4. 2014, obe odločbi pa še v socialnem sporu s sodbo XII Ps 1044/2014 z dne 18. 3. 2015 in Psp 281/2015 z dne 22. 10. 2015. Ugotovljeno je bilo, da je bila tožnica ob smrti moža 29. 10. 1981 stara 25 let. Od 1. 10. 1983 dalje do 30. 9. 2000 je bila uživalka vdovske pokojnine, ko ji je pravica prenehala, ker je tedaj prenehala pravica do družinske pokojnine zadnjemu otroku. Ob prenehanju pravice do vdovske pokojnine je dopolnila le 44 let ter 7 mesecev starosti, zato ni bilo pogojev za nadaljnje uživanje pokojnine, niti za ponovno priznanje, saj ni bil izpolnjen dejanski stan iz 421. člena v zvezi z 110. členom ZPIZ-1.

10. Ker je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da sta izpodbijana upravna akta o zavrnjenem predlogu za obnovo postopka zakonita, je tožbeni zahtevek na njuno odpravo na podlagi 81. člena ZDSS-1 utemeljeno zavrnilo, tožbeni zahtevek na priznanje pravice do vdovske pokojnine zaradi zatrjevane nezmožnosti za delo, pa zavrglo, ker na podlagi tega pravno relevantnega dejstva v predsodnem postopku še sploh ni bilo odločano.

11. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodno odločbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------
1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.
2 Ur. l. RS (13. 6. 1994) MP, št. 7-41/1994 (RS 33/94).
3 Ur. l. RS, št. 2/2004.
4 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami.
5 Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 63, 75.
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 260, 260-1, 263.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
10.08.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMwNzk1