VDSS Sklep Psp 139/2019

Jedro

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, čeprav je vloga poimenovana tudi kot ugovor zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in Ustave RS, ki ga je sodišče po elektronski pošti prejelo 8. 3. 2019 ob 23.58 uri, je prepozen, saj je vložen po preteku 15-ih dni od zamujene udeležbe na glavni obravnavi, izvedeni dne 20. 2. 2019. Ker je podan dejanski procesni stan iz 118. člena ZPP je z izpodbijanim sklepom predlog na temelju 120. člena ZPP zakonito zavržen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot prepozen zavrglo predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi odsotnosti tožnice z glavne obravnave dne 20. 2. 2019.

2. Sklep izpodbija tožnica s predlogom na njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje pred drugim sodnikom. Meni, da je izpodbijani sklep nepravilen, nezakonit, neustaven, protispisen in brez pravne podlage. Prezentira nezakonit element zavrženega in podlega laganja.

Obširno opisuje postopek obravnave, razpisane za 20. 2. 2019 ob 13.45 uri. Zaradi zaprte ceste A. - B. - C. je sodišče ob 13.26 uri obvestila za zamudo in zaprosila, da se počaka eno uro in narok ne prelaga. Sodišče je obravnavo kljub temu opravilo, odvetnico tožene stranke potihem potegnilo v sodno dvorano, javnost pa pustilo zunaj sodne dvorane. Ta je istega dne na dvorišču sodišča spisala kolektivno protestno izjavo. Do 7. 3. 2019 ji sodnica ni poslala zapisnika o naroku z dne 20. 2. 2019, izvedenega brez javnosti. Vrhunec absurdne ekspeditivnosti ter diskvalifikacije javnosti kaže dejstvo, da spor teče že od leta 2017, dne 20. 2. 2019 pa se je tako mudilo, da se ni moglo počakati niti pol ure. Prišlo je do grobe kršitve 293. člena ZPP in 24. člena Ustave RS. Tisti, ki so prišli na obravnavo, so bili popisani pri vhodu sodišča, nato pa puščeni pred vrati sodne dvorane, v katero je bila okoli 13.45 uri neslišno potegnjena kandidatka za državno odvetnico. Glavne obravnave so se želeli udeležiti D.D., E.E., F.F., G.G., H.H., I.I. in J.J..

Kršen je bil 28. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, saj lahko sodišče v odsotnosti stranke glede na stanje spisa odloči le, če je bila pravilno vabljena pa ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek, oz. ni splošno znanih okoliščin iz katerih izhaja, da iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok. Sodišču je predlagala, da poizve o zapori regionalne ceste ob K. na relaciji A.‑B.-C. dne 20. 2. 2019, pa tega ni storilo. Razpravljajoča sodnica je z absolutnimi bistvenimi kršitvami po 339. členu ZPP poteptala tudi kodeks sodniške etike in kršila temeljne ustavne pravice.

Ugovor po 286.b členu ZPP je vložila 8. 3. 2019 po varni elektronski poti, z elektronskim podpisom, skladno s 132. členom ZPP. Torej v 15-ih dneh, odkar je neuradno izvedela, da je bila izvedena obravnava. Dne 20. 2. 2019 pravno gledano naroka ni zamudila, saj je približno pol ure pred njegovim začetkom uspela s ceste zaprositi za polurni zamik. V kritičnih okoliščinah je ravnala zgledno, povsem nasprotno pa se je odzvala sodnica. Še vedno ni uradno izvedela, da je bil 20. 2. 2019 narok izveden in obravnava končana, saj tega formalno ni hotela izreči niti tajnica socialnega oddelka. V dokaz prilaga kolektivno protestno izjavo oseb, ki so prišle na obravnavo, vabilo na zaslišanje 16. 1. 2019, tri zdravniška opravičila, ki verižno pokrivajo čas od 16. 1. 2019 dalje, sodno poizvedbo o zaprtosti ceste 20. 2. 2019, uradni zaznamek o obvestilu sodišča 20. 2. 2019, zdravniško opravičilo z dne 15. 2. 2019 in pritožbo zoper sodbo I Ps 411/2017 z dne 15. 11. 2018.

Izpostavlja ugovor z dne 7. 3. 2019, do katerega se sodišče ni opredelilo, zato sklepa ni mogoče preizkusiti. Vložila je ugovor zaradi bistvene kršitve pravdnega postopka in kršitve Ustave RS ter poudarila, da predloga za vrnitev v prejšnje stanje sploh vložiti ne more, saj zanj ni pravne podlage. Naroka naj ne bi zamudila, saj je ravnala zgledno. Meni, da je sodišče z nedopustno manipulacijo ugovor samovoljno spremenilo v predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodnica laže, da je bila 20. 2. 2019 ob 15.15 uri seznanjena z izvedbo naroka in se sprašuje, kdo naj bi ji to sporočil. Pred očmi prič, ki so ostale pred vrati sodne dvorane, je kot berač iskala informacijo, kaj se je z narokom zgodilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku¹ (ZPP) tudi po uradni dolžnosti glede procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP ter pravilne uporabe materialnega prava, pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožničina obširna izvajanja za pritožbeno rešitev bodisi niso relevantna ali so sama s seboj v nasprotju in nekatera celo protispisna. Slednje velja glede elektronske vloge z dne 8. 3. 2019, ki jo je vlagateljica sama poimenovala "Ugovor zaradi absolutne kršitve določb pravdnega postopka in Ustave RS - s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje" (list. 120 -126).

5. V okoliščinah konkretnega primera je navedena vloga pravilno obravnavana kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, in tudi po oceni pritožbenega sodišča kot prepozno vložena, zakonito zavržena.

6. Institut vrnitve v prejšnje stanje (členi od 116. do 120. ZPP) omogoča stranki, ki je iz upravičenih razlogov zamudila narok oziroma rok za procesno dejanje, in s tem tudi pravico opraviti dejanje, da ji sodišče dovoli dejanje opraviti pozneje. Na predlog stranke torej lahko dovoli vrnitev v prejšnje stanje, vendar le, če so izpolnjene vse predpisane predpostavke, vključno s pravočasnostjo predloga. Po 2. odstavku 117. člena ZPP mora stranka predlog vložiti v 15-ih dneh od dneva ko preneha vzrok, zaradi katerega je zamudila narok ali rok, če je za zamudo izvedela pozneje pa od dneva, ko je zanjo izvedela. Vrnitev v prejšnje stanje (118. člen ZPP) ni dopustna, če je bil zamujen rok za predlog, da se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, ali če je bil zamujen narok, določen na predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Nedovoljen ali prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje po 1. odstavku 120. člena ZPP s sklepom zavrže predsednik senata. Takšno dejansko procesno stanje je podano tudi v predmetni zadevi.

7. Iz listin sodnega spisa (list. 109) in dejanskih ugotovitev sodišča določno izhaja, da je bil za 20. 2. 2019 ob 13.45 uri razpisan narok glavne obravnave, pričet ob 13.52 uri in tega dne tudi zaključen. Narok je bil opravljen v odsotnosti tožnice, čeprav je sodišče ob 13.35 uri sicer res telefonično obvestila, da bo zaradi zastoja in dela na cesti zamudila najmanj eno uro in zaprosila, da se ne preloži, temveč počaka na njen prihod do 14.30 ure (list. 111). Iz uradnega zapisa je med drugim nadalje razvidno, da je bila tožnica ob 15.15 uri, ko je prispela na sodišče, obveščena da je bil narok opravljen in tudi zaključen.

V okoliščinah konkretnega primera je tožnica obravnavo dne 20. 2. 2019 nedvomno zamudila in za zamudo povsem logično tudi vedela. To nenazadnje potrjuje uradni zaznamek (list. 111), kolektivna protestna izjava zainteresirane javnosti (priloga A/21), spisana istega dne na dvorišču sodišča, na katero se v pritožbi sama sklicuje in posamične pisne izjave udeležencev, kot npr. v prilogi A/35. Rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je zato zanesljivo pričel teči 21. 2. 2019 in se iztekel 7. 3. 2019, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, čeprav je vloga poimenovana tudi kot ugovor zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in Ustave RS, ki ga je sodišče po elektronski pošti prejelo 8. 3. 2019 ob 23.58 uri, je prepozen, saj je vložen po preteku 15-ih dni od zamujene udeležbe na glavni obravnavi, izvedeni dne 20. 2. 2019. Ker je podan dejanski procesni stan iz 118. člena ZPP je z izpodbijanim sklepom predlog na temelju 120. člena ZPP zakonito zavržen. Iz istih dejanskih in pravnih razlogov pritožba ne more biti uspešna.

8. Preostala pritožbena izvajanja, od očitanih absolutnih bistvenih kršitev procesnega prava, kršitve 24. člena Ustave RS o javnosti sojenja, ker naj bi 20. 2. 2019 bili na hodniku puščeni ljudje, ki so prišli na obravnavo, kršitve 28. člena ZDSS-1, neupoštevanja opravičenega razloga za zamudo zaradi zapore ceste A.‑B.-C. in številne druge, za presojo zakonitosti sklepa pravno niso relevantna. Tovrstni očitki, še zlasti o kršitvi javnosti sojenja in drugih kršitev ZPP, bodo lahko obravnavani kvečjemu ob reševanju pritožbe zoper zavrnilno sodbo, izdano na naroku 20. 2. 2019, ki po mnenju pritožnice v njeni odsotnosti ne bi smel biti opravljen.

9. Čeprav za rešitev pritožbe niti ni odločilno, pritožbeno sodišče na koncu posebej opozarja na načelno določbo 11. člena ZPP, po kateri si mora ne le sodišče, temveč tudi vsaka stranka in drugi udeleženci ves čas sodnega postopka prizadevati, da se ta opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. To načelo se seveda nanaša tudi na pravočasnost prihoda strank na sodišče, kar velja tudi za tožnico. Prav zaradi morebitnih nepričakovanih ovir ali zastojev na poti, ki so lahko popolnoma izven njihove sfere, so dolžne potovanje načrtovati in izvesti tako, da bo prihod pravočasen. Sicer se pritožbeno sodišče zaradi procesnega zavrženja predloga za vrnitev v prejšnje stanje do pritožničine trditve o upravičenosti zamude zaradi zapore ceste A.-B.-C., vsebinsko ne opredeljuje. Izpostavlja le v javnosti znano dejstvo, da je bil odsek ceste na navedeni relaciji že od 10. 2. 2019 zaradi zasutja z ogromnim zemeljskim plazom, tudi dne 20. 2. 2019 in še po tem datumu, popolnoma zaprt.

10. Zaradi obrazloženega je na podlagi 2. odstavka 365. člena ZPP potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 73/2007, 83/2008 in 10/2017

Datum zadnje spremembe:

10.08.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Psp 94/2017
• VDSS Sklep Pdp 292/2021
• VDSS Sklep Psp 41/2018