<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Pdp 1068/2018

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2019:PDP.1068.2018
Evidenčna številka:VDS00022757
Datum odločbe:27.03.2019
Senat:Ruža Križnar Jager (preds.), mag. Aleksandra Hočevar Vinski (poroč.), Marko Hafner
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:obstoj delovnega razmerja - reparacija - zaposlitev pri drugem delodajalcu - reparacija - reintegracija

Jedro

Ob pravilni uporabi materialnega prava je potrebno pri odločanju o reparacijskem in reintegracijskem zahtevku upoštevati zaposlitev pri drugem delodajalcu.

Ker je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo že po temelju (ker ni ugotovilo razlogov za transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas in ni ugotovilo nezakonitega prenehanja delovnega razmerja z 31. 8. 2016 ob poteku zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 24. 8. 2015), ni raziskovalo okoliščin glede možnega trajanja delovnega razmerja pri toženi stranki tudi v času od 1. 9. 2016 dalje, glede reparacije (priznanja pravic iz naslova delovnega razmerja v času nezakonitega prenehanja) in reintegracije (vrnitve nazaj na delo).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno razveljavi v I. odstavku izreka glede odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki še vedno traja, da jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in ji za čas od 1. 9. 2016 dalje do reintegracije priznati delovno dobo, ji za navedeni čas obračunati nadomestilo plače, kot če bi delala, odvesti davke in prispevke ter izplačati dobljene neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec in v II. odstavku izreka glede odločitve o stroških tožnice ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku znova v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da sta stranki 24. 8. 2015 sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto učitelja predmetnega pouka, za opravljanje nalog učitelja glasbene umetnosti, OPZ in MPZ in izbirnih predmetov, na sklenitev takšne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas; na ugotovitev, da je tožnici 31. 8. 2016 delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na nezakonit način in ji še vedno traja; da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo, ji vpisati delovno dobo v delovno knjižico za čas od 1. 9. 2016 do reintegracije, ji za ta čas obračunati nadomestila plače, kot če bi delala, odvesti davke in prispevke ter izplačati dobljene neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec. Zavrnilo je tudi stroškovni zahtevek tožeče stranke in odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Pritožbeno sodišče je s sodbo Pdp 906/2017 z dne 10. 1. 2017 tožničini pritožbi delno ugodilo in izpodbijani del sodbe delno spremenilo tako, da je v pretežnem delu tožbenemu zahtevku ugodilo, le v manjšem delu je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu sodbo potrdilo (glede zavrnitve zahtevka za naložitev sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, za vpis delovne dobe v delovno knjižico ter za plačilo zakonskih zamudnih obresti že od 5. dne v mesecu za pretekli mesec). Posledično je toženi stranki naložilo plačilo tožničinih stroškov postopka na prvi stopnji ter prvotnega pritožbenega postopka (Pdp 287/2017) v višini 1.256,60 EUR ter glede drugega pritožbenega postopka (Pdp 906/2017) v višini 214,20 EUR.

3. Tožena stranka je vložila predlog za dopuščeno revizijo, ki pa s sklepom ni bila dopuščena glede vprašanj v zvezi presojo stališč sodišča druge stopnje, na podlagi katerih je ugodilo pritožbi oziroma zahtevku iz naslova transformacije1, pač pa je bila revizija dopuščena le glede vprašanj, ki so bila posledica tega, da je sodišče druge stopnje spregledalo, da je tožnica na naroku za glavno obravnavo na prvi stopnji navedla, da je po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki sklenila pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem. S sodbo in sklepom VIII Ips 136/2018 z dne 4. 12. 2018 je tako Vrhovno sodišče RS revizijo tožene stranke zavrglo v delu, s katerim je izpodbijala ugotovitev o transformaciji ter o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, delno pa je reviziji ugodilo in sodbo druge stopnje razveljavilo v delu, da tožnici delovno razmerje še vedno traja, da jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in ji za čas od 1. 9. 2016 dalje do reintegracije priznati delovno dobo, ji za ta čas obračunati nadomestilo plače, kot če bi delala, odvesti davke in prispevke ter izplačati dobljene neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec, ob tem je razveljavilo tudi odločitev o stroških postopka ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje.

4. Ker je ostalo odprto le še vprašanje, za katera obdobja je tožnici možno priznati delovno razmerje pri toženi stranki in do kolikšne reparacije je upravičena, pritožbeno sodišče pritožbo tožnice, ki jo obravnava drugič, povzema zelo na kratko, saj se pritožbene navedbe pretežno nanašajo na odločitev, ki je že pravnomočna (o transformaciji, o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja dne 31. 8. 2016 ob izteku zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 24. 8. 2015).

5. Tožnica je vložila pritožbo zoper sodbo (razen zoper odločitev, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka) iz vseh treh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Poudarila je, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo stališč in napotil pritožbenega sodišča iz razveljavitvenega sklepa Pdp 286/2017, ter da je znova zmotno uporabilo materialno pravo glede presoje zakonitega razloga za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, ko je nekritično sledilo toženi stranki. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi tako, da izpodbijani del sodbe spremeni in zahtevku ugodi oziroma da izpodbijani del sodbe razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

6. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

7. Pritožba je utemeljena.

8. Kot že pojasnjeno, pritožbeno sodišče v tej zadevi odloča tretjič. Izpodbijani (še edini preostali) del sodbe je preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava.

9. Na relevantni vidik materialnega prava, zaradi katerega je zadeva še odprta, je bilo pritožbeno sodišče opozorjeno s strani Vrhovnega sodišča RS v omenjeni odločbi VIII Ips 136/2018 z dne 4. 12. 2018 - da je pri spremembi zavrnilne sodbe v ugodilno spregledalo navedbo tožnice na naroku za glavno obravnavo pred sodiščem prve stopnje 18. 1. 2017, ko je navedla, da je začasno zaposlena za določen čas zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu, in sicer od 9. 12. 2016 do predvidoma julija 2017, v obsegu 96 % delovnega časa. Ob pravilni uporabi materialnega prava je potrebno pri odločanju o reparacijskem in reintegracijskem zahtevku upoštevati zaposlitev pri drugem delodajalcu.

10. Ker je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo že po temelju (ker ni ugotovilo razlogov za transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas in ni ugotovilo nezakonitega prenehanja delovnega razmerja z 31. 8. 2016 ob poteku zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 24. 8. 2015), ni raziskovalo okoliščin glede možnega trajanja delovnega razmerja pri toženi stranki tudi v času od 1. 9. 2016 dalje, glede reparacije (priznanja pravic iz naslova delovnega razmerja v času nezakonitega prenehanja) in reintegracije (vrnitve nazaj na delo).

11. Tožničina izjava sicer kaže na to, da se je zaposlila pri drugem delodajalcu, ni pa jasno, za kakšno zaposlitev je šlo, kaj pomeni izjava o 96 % delovnem času, do kdaj točno je bila zaposlena, ali je morda še vedno zaposlena pri istem delodajalcu ali pri kakšnem drugem delodajalcu - pod istimi pogoji ali kakšnimi drugačnimi pogoji, ali so bile med sklepanjem posameznih pogodb kakšne prekinitve, zlasti pa, za kakšen delovni čas je (bila) zaposlena, koliko bi znašal seštevek delovnega časa pri novem delodajalcu in pri toženi stranki, saj delavec skupno ne more biti upravičen za več kot do polnega delovnega časa. Če je bila tožnica vseskozi zaposlena za polni delovni čas, potem kljub nezakonitemu prenehanju delovnega razmerja ni upravičena do priznanja pravic iz delovnega razmerja pri toženi stranki po zadnji pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Relevantno pa je tudi obdobje od 1. 9. 2016 do omenjene zaposlitve, v katerem je bila tožnica verjetno prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje ali pa zaposlena kje drugje.

12. Pritožbeno sodišče v do sedaj ugotovljenih okoliščinah nima podlage za potrditev zavrnilne odločitve sodišča prve stopnje glede trajanja delovnega razmerja od 1. 9. 2016 dalje in s tem povezane reparacije, kot tudi nima podlage za spremembo navedene odločitve v ugodilno, zato je za sprejem pravilne odločitve o trajanju delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki ter o reparacijskem zahtevku za čas od 1. 9. 2016 dalje treba raziskati okoliščine v nakazni smeri.

13. Posledično v do sedaj ugotovljenih okoliščinah primera tudi ni podlage za potrditev zavrnilne odločitve o reintegracijskem zahtevku kot tudi ne za spremembo te odločitve v ugodilno. A celo v primeru, če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica trenutno zaposlena pri drugem delodajalcu za polni delovni čas in za nedoločen čas, to ni okoliščina, ki bi sama po sebi (zlasti ob izostanku predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi) nalagala zavrnitev zahtevka za reintegracijo tožnice k toženi stranki. Delavec resda ne more imeti hkrati dveh delovnih razmerij za polni delovni čas, kar pa še ne pomeni, da je potrebno tožnici onemogočiti, da se na podlagi poziva tožene stranke odloči, ali se bo vrnila na delo k njej (četudi pod slabšimi pogoji zaposlitve) ali ne.

14. Ker sodišče prve stopnje v posledici zmotne uporabe materialnega prava še ni ugotavljalo odločilnih dejstev za odločitev o zahtevku glede trajanja delovnega razmerja od 1. 9. 2016, glede reparacije in reintegracije, je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice tudi tokrat ugodilo, sodbo glede odločitve v delu tožbenega zahtevka, o katerem še ni bilo pravnomočno odločeno, razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da dopolni dokazni postopek ter popolno ugotovi dejansko stanje glede odločilnih dejstev, kot je zgoraj obrazloženo, ter ponovno odloči o preostalem zahtevku. Pritožbeno sodišče samo ne more dopolniti dokaznega postopka, saj bi to pomenilo, da se odločilna dejstva prvič ugotavljajo šele pred sodiščem druge stopnje (355. člen ZPP), zato so podani pogoji za vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje.

15. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357. a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

    -------------------------------
    1 Spremenjeno število učencev v posameznem oddelku ali nihanje ur učne obveznosti v posameznem šolskem letu ne daje podlage za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po tretji alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1 (ko je ur več) oziroma po sedmem odstavku 109. člena ZOFVI (ko je ur manj). Takšno nezakonito izmenjevanje razlogov za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas pomeni zlorabo tega instituta.


    Zveza:

    RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
    Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 126.

    Pridruženi dokumenti:*

    *Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
    Datum zadnje spremembe:
    22.05.2019

    Opombe:

    P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI4NTY3