VDSS Sklep Pdp 897/2018

Jedro

Zmotno je materialnopravno stališče, da mora biti odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove enovit dokument. Iz 91. člena ZDR-1 izhaja dolžnost delodajalca, da istočasno, ko pogodbo o zaposlitvi odpove, delavcu ponudi tudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, kar pa ne pomeni, da mora biti nujno oboje zapisano v isti listini (enovit dokument). Pretirano formalistična je razlaga, da ne gre za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, če sta odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in pogodba o zaposlitvi za drugo delovno mesto zapisani v dveh ločenih dokumentih, ki se vročata delavcu sukcesivno. Če delodajalec delavcu vroči odpoved pogodbe o zaposlitvi in mu takoj nato vroči tudi novo pogodbo o zaposlitvi, ni mogoče zanikati, da celotni historični dogodek ustreza dejanskemu stanu odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi iz 91. člena ZDR-1, tudi če v nobenem od obeh dokumentov ni posebej zapisano, da gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi oziroma ni navedene pravne podlage.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani II. in IV. točka izreka sodbe in sklepa razveljavita in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sodno razvezo in plačilo denarnega povračila (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati odpravnino 2.750,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 12. 2017 do plačila (II. točka izreka). Postopek je ustavilo glede ugotovitve, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo na podlagi odpovedi, poziva na delo, prijave v socialna zavarovanja ter reparacije (III. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati 567,35 EUR stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper II. in IV. točko izreka zaradi vseh pritožbenih razlogov vlaga pritožbo tožena stranka. Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo okoliščine glede načina in vsebine vročanja redne odpovedi in nato ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto blagajničarke ter se sklicuje na izpovedi A.A in tožnice. Meni, da iz njunih izpovedi nedvomno izhaja, da je bila tožnica v trenutku, ko ji je bila predstavljena vsebina odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tudi že seznanjena z možnostjo sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi. Pove, da je razlog za to, da do vročitve nove pogodbe v pisni obliki tedaj ni prišlo, da je tožnica prejem redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavrnila in zapustila pisarno ob 14.35, kar med strankama ni bilo sporno. Navaja, da ji A.A. glede na nepričakovano zapustitev pisarne ni mogel izročiti pisnega izvoda pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto blagajničarke, kasneje pa je to poskušal storiti ob 15.10 uri. Navaja, da so bili razlogi za izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi šele ob 15.10 uri na strani tožnice. Graja ugotovitev, da je novo pogodbo o zaposlitvi tožnici vročila šele več ur po vročitvi redne odpovedi. Meni, da iz izpovedi A.A. jasno izhaja, da je tožnica razumela, da ji je ob podaji redne odpovedi ustno ponudil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Navaja, da je bila ob podaji redne odpovedi prisotna priča B.B., ki bi vedela izpovedovati o pravno relevantnih dejstvih, saj bi izpovedala o vsebini pogovora med tožnico in A.A. Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo njeno zaslišanje, zatrjuje bistveno kršitev določb pravdnega postopka v povezavi z 212. členom ZPP. Zatrjuje kršitev 8. člena ZPP. Nasprotuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni tožnici vročila ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi takoj po vročitvi redne odpovedi. Zatrjuje tudi zmotno uporabo materialnega prava - določbe 91. člena ZDR-1. Nasprotuje razlagi sodišča prve stopnje, da je redna odpoved s ponudbo nove pogodbe nujno enovit dokument, saj to ne izhaja ne iz zakonske določbe ne iz razlage v sodni praksi. Meni, da navedena določba govori zgolj o istočasnosti ponudbe sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi in odpovedi, ne pa o enovitem dokumentu. Trdi, da je tožena stranka tožnici istočasno s podajo redne odpovedi ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Pritožuje se tudi zoper odločitev o stroških. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sodbe tako, da se zahtevek tožnice zavrne kot neutemeljen oziroma da se izpodbijani del sodbe razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožnica na pritožbo odgovarja, predlaga njeno zavrnitev in povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe in sklepa preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi po ugotovitvi, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 9. 2017 skladna z zakonom (I. točka izreka), zoper katero tožnica ne vlaga pritožbe, odločilo o plačilu odpravnine na podlagi 108. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13 – ZDR-1). Zavzelo je stališče, da v predmetni zadevi ni šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove po 91. členu ZDR-1, ker tožnici ni bila istočasno z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ponujena sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi (v istem dokumentu). Glede na to je štelo, da je tožnica upravičena do odpravnine, saj ne gre za situacijo iz četrtega odstavka 91. člena ZDR-1 (izguba pravice do odpravnine zaradi nesprejema ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas).

7. Pritožba utemeljeno opozarja, da je zmotno materialnopravno stališče, da mora biti odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove enovit dokument. Iz 91. člena ZDR-1 izhaja dolžnost delodajalca, da istočasno, ko pogodbo o zaposlitvi odpove, delavcu ponudi tudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, kar pa ne pomeni, da mora biti nujno oboje zapisano v isti listini (enovit dokument). Pretirano formalistična je razlaga, da ne gre za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, če sta odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in pogodba o zaposlitvi za drugo delovno mesto zapisani v dveh ločenih dokumentih, ki se vročata delavcu sukcesivno. Če delodajalec delavcu vroči odpoved pogodbe o zaposlitvi in mu takoj nato vroči tudi novo pogodbo o zaposlitvi, ni mogoče zanikati, da celotni historični dogodek ustreza dejanskemu stanu odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi iz 91. člena ZDR-1, tudi če v nobenem od obeh dokumentov ni posebej zapisano, da gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi oziroma ni navedene pravne podlage.

8. Sodišče prve stopnje je preuranjeno sklenilo, da tožena stranka ni tožnici podala odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, ne da bi presojalo okoliščine, v katerih je prišlo do vročanja navedenih dveh dokumentov, oziroma presodilo, ali gre pri historičnem dogodku 7. 9. 2017 (od 14.35 do 15.10 ure) po vsebini za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto blagajničarke. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje sicer izhaja, da je med obema poskusoma vročitve minilo le 35 minut, med strankama pa tudi ni sporno, da je A.A. v času vročanja odpovedi tožnici že ustno ponudil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Zaradi zmotnega materialnopravnega stališča sodišče prve stopnje ni ugotavljalo okoliščin v času vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi in vročanja nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto blagajničarke. V zvezi s tem je tožena stranka predlagala zaslišanje priče B.B., sodišče prve stopnje pa tega dokaza ni izvedlo. Kot razlog za zavrnitev tega dokaza je navedlo, da je sledilo vsebini zapisnika, iz katerega ne izhaja zaključek, da je tožena stranka podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (v enovitem dokumentu). Glede na zmotnost materialnopravnega stališča o obveznosti podaje odpovedi s ponudbo nove v enovitem dokumentu, navedeni razlog za zavrnitev izvedbe tega dokaza ni pravilen, saj iz samega zapisnika ne izhaja, ali je tožena stranka istočasno z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožnici ponudila sklenitev pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto blagajničarke.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani del sodbe in posledično tudi odločitev o stroških postopka in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). V ponovljenem sojenju bo moralo ob upoštevanju materialnopravnega stališča glede istočasnosti odpovedi in ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi izvesti predlagane dokaze za ugotovitev pravno pomembnih dejstev ter nato ponovno odločiti o tožbenem zahtevku za plačilo odpravnine ob upoštevanju pogojev iz četrtega odstavka 91. člena ZDR-1.

10. Pritožbeno sodišče je skladno z določbo 355. člena ZPP izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, saj glede na na to, da je bila tožba vložena 3. 10. 2017, ni nevarnosti, da bi to povzročilo hujšo kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Glede na naravo stvari in okoliščine primera pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne bi bilo ekonomično, da bi samo dopolnilo postopek, poleg tega bi pritožbeno sodišče samo prvič ugotavljalo okoliščine, na podlagi katerih bo mogoče ugotoviti, ali je bila tožnici podana odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, ter ali gre za ponudbo ustrezne zaposlitve, saj bi bila strankam sicer odvzeta pravica do pritožbe iz 25. člena Ustave RS.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Datum zadnje spremembe:

21.05.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 1347/2014
• VDSS sodba Pdp 702/2013
• VDSS Sodba Pdp 150/2018