VDSS Sodba Psp 459/2018

Jedro

Po stališču pritožbenega sodišča je bilo v obravnavanem primeru že v predsodnem upravnem postopku pravilno zaključeno, da tožnik ne uveljavlja izrednih stroškov, povezanih s preživljanjem, in da ima preživetje v celoti zagotovljeno v zavodu, kjer prestaja kazen. Uveljavljanih stroškov telefoniranja, znamk, pisem, fotokopiranja in hrane, v okoliščinah konkretnega primera, ko je tožnik na prestajanju zaporne kazni, kjer ima v celoti zagotovljeno preživetje, ni mogoče šteti za izredne stroške, povezane s preživljanjem, niti ni mogoče šteti, da se je znašel v položaju materialne ogroženosti. Tožnik se torej ni znašel v položaju materialne ogroženosti oziroma ne izkazuje izrednih stroškov, vezanih na preživljanje. Tožnik, ne glede na to, ali izpolnjuje splošen zakonski pogoj stalnega prebivališča, ne izpolnjuje pogojev za dodelitev izredne denarne socialne pomoči.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožbeni stroški bremenijo proračunska sredstva sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb, št. ... z dne 5. 12. 2017 in št. ... z dne 3. 10. 2017, priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči za stroške telefoniranja, znamk, pisem, fotokopiranja in hrane ter odreditev odmere te socialno varstvene dajatve tožencu oziroma vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje in povrnitev stroškov postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Zaključek sodišča, da bi si lahko sam uredil stalno prebivališče, je zmoten. Je državljan Republike Slovenije in prestaja zaporno kazen, zato po 5. členu ZPPreb-1 ne more prijaviti stalnega prebivališča v Sloveniji. Zavod, kjer kazen prestaja, se šteje za začasno prebivališče. V takšnem primeru skladno z 2. odstavkom 18. člena ZPPreb-1 upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča določi zakonsko prebivališče. Postopek se uvede po uradni dolžnosti. Drugačno razlogovanje sodišča je materialno pravno zmotno. Napačno je tudi sklicevanje na kasneje podano vlogo na upravno enoto, ki mu je določila zakonsko prebivališče na naslovu Občine A.. Ni šlo za formalno zahtevo, temveč zgolj pobudo, da mu je bilo stalno prebivališče določeno po uradni dolžnosti. Pred posvetom s pooblaščencem ni niti vedel, da bi bilo potrebno podati vlogo. Sam ni vedel, kako naj zadevo uredi. Ker so bili v času izdaje odločbe podani pogoji za določitev zakonskega prebivališča na naslovu občine, kjer je imel nazadnje prijavljeno stalno prebivališče, bi mu morala upravna enota ta naslov določiti. Ker tega ni storila, ne more trpeti negativnih posledic. Upravičen je do izredne denarne socialne pomoči, sicer je kršena enakost pred zakonom. Ker se sodišče zaradi zmotnega zaključka, da ni izpolnjen pogoj prebivališča, ni opredeljevalo do drugih navedb in predlaganih dokazov, je podana kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ker sodišče na naroku ni utemeljilo sklepa, da naroka ne bo snemalo, temveč je to storilo šele v sodbi, mu je kršena pravica do poštenega sojenja. Obrazložitev v sodbi mu ne daje dovolj pravnega varstva, saj je bila obravnava, ne da bi bila snemana, že opravljena. Čeprav je prosil, da bi imel roke odklenjene, da bi si lahko delal zapiske, je bil na obravnavi vklenjen. Kršena mu je bila pravica do poštenega sojenja, saj mu ni bilo omogočeno, da bi na obravnavi aktivno sodeloval. Varovanje bi se lahko zagotovilo tudi na druge načine. Podana je kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Predlaga povrnitev stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)¹ pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih posamičnih upravnih aktov in priznanje izredne denarne socialne pomoči utemeljeno zavrnjen. Izpodbijani zavrnilni odločbi sta namreč iz materialno pravnih razlogov, kot bodo obrazloženi v nadaljevanju, pravilni in zakoniti.

V postopku ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do zatrjevanih. Podani nista niti zatrjevani kršitvi 14. člena Ustave RS² in 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP)³.

K zatrjevanim procesnim kršitvam

5. Večkrat zatrjevana kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana, saj tožniku z ničemer ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Pravici stranke do izjavljanja sicer ustreza obveznost sodišča, da se do bistvenih navedb opredeli. Vendar sodišče prve stopnje ni kršilo dolžnosti opredelitve. Ker je zaključilo, da tožnik ni izpolnjeval pogoja prijave stalnega prebivališča kot enega izmed kumulativno določenih pogojev za priznanje izredne denarne socialne pomoči, se do drugih navedb ni posebej opredeljevalo. Tudi izvedbo predlaganih dokazov je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo, saj imelo za to ustavno dopustne in sprejemljive razloge. Sodišče ni dolžno izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je neko dejstvo že dokazano, ki so nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi se ga dokazovalo za razsojo ni pravno odločilno, ali ki so neprimerni, ker so neprimerni za dokazovanje določenega dejstva. Kot bo obrazloženo v nadaljevanju, za razsojo obravnavne zadeve sploh ni odločilno, ali tožnik izpolnjuje pogoj stalnega prebivališča ali ne, temveč gre ob tem, da dejansko stanje ni niti sporno, zgolj za materialno pravno presojo materialne ogroženosti oziroma izrednih stroškov za preživetje.

6. Čeprav sodišče prve stopnje ni snemalo naroka in čeprav je takšen sklep obrazložilo šele v sodbi in ne na naroku, zatrjevana kršitev določb postopka ni podana. Po 1. odstavku 125.a člena ZPP lahko predsednik senata odredi zvočno ali zvočno-slikovno snemanje celotnega naroka ali dela naroka. Zvočno snemanje naroka je torej zgolj zakonska možnost, ne pa dolžnost sodišča. Ker gre za sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni posebne pritožbe, temveč ga je mogoče izpodbijati le skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari (4. odstavek 298. člena ZPP), obrazložitev zavrnitve predlaganega snemanja v sodbi⁴ ne more biti nezakonita niti predstavljati zatrjevane kršitve pravice do poštenega sojenja. O poteku naroka je bil skladno s 124. členom ZPP sestavljen zapisnik. Zapisnik se sestavi na način, da sodnik ali z njegovim dovoljenjem stranka ali njen pooblaščenec narekuje zapisnikarju, kaj naj zapiše.

Zapisnik z naroka z dne 10. 9. 2018⁵ je sestavljen skladno z določili ZPP. Čeprav imajo stranke in drugi udeleženci na naroku po 2., 3. in 4. odstavku 124. člena ZPP pravico ugovarjati zoper vsebino zapisnika, ugovori pa se zapišejo na koncu zapisnika, tožnik niti njegov pooblaščenec na zapisnik nista imela ugovorov ali pripomb. Nasprotno, oba sta zapisnik tudi podpisala. Obravnava je bila sicer javna.

7. Do zatrjevane kršitve določb postopka in pravice do poštenega sojenja ni prišlo niti zaradi tega, ker je imel tožnik na naroku vklenjene roke. Sodišče prve stopnje je namreč pri zavodu za prestajanje kazni zapora B. predhodno opravilo poizvedbe. Iz odgovora⁶ izhaja, da bo tožnik po odredbi vodje oddelka za varnost po 3. odstavku 239.b člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1)⁷ in 100. členu Pravilnika o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov⁸ med obravnavo vklenjen zaradi razlogov varnosti. Čeprav si tožnik zaradi vklenjenih rok ni mogel sam delati zapiskov, mu zgolj zaradi tega ni bilo onemogočeno aktivno sodelovanje v postopku, niti kršena pravica do poštenega sojenja. Tožnik je bil na obravnavi ves čas prisoten, o poteku obravnave je bil sestavljen zapisnik, na katerega, kot že navedeno, ni imel pripomb. Poleg tega je bil na naroku ves čas prisoten tudi njegov pooblaščenec.

Predmet spora in bistvene dejanske okoliščine konkretnega primera

8. Predmet tega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti zavrnilnih posamičnih upravnih aktov o pravici do izredne denarne socialne pomoči. Tožnik, ki je na prestajanju zaporne kazni v Zavodu za izvrševanje kazni zapora B., v Sloveniji nima prijavljenega stalnega prebivališča. Dodelitev izredne denarne socialne pomoči uveljavlja za stroške telefoniranja, znamk, pisem, fotokopiranja in hrane.

9. Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik za dodelitev izredne denarne socialne pomoči ne izpolnjuje pogoja stalnega prebivališča, za razsojo obravnavane zadeve sploh ni odločilnega pomena. Kot je bilo ugotovljeno že v predsodnem upravnem postopku, namreč stroški telefoniranja, znamk, pisem, fotokopiranja in hrane, ne morejo predstavljati izrednih stroškov, povezani s preživljanjem, saj ima tožnik preživetje v celoti zagotovljeno v zavodu, kjer prestaja kazen.

Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve in odločitev pritožbenega sodišča

10. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre)⁹. Po 3. členu ZSVarPre so upravičenci po tem zakonu med drugim tudi državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Ne glede na ta splošen pogoj za dodelitev socialno varstvenih pravic, se po 33. členu tega zakona kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla vplivati ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali z lastnim dohodkom družine ne more pokriti.

Za dodelitev te izredne oblike socialno varstvenega prejemka mora biti torej izpolnjeno dejansko stanje vsaj enega od predpisanih pogojev. Gre za subsidiarno upravičenje, ki ga država iz javnih sredstev zagotavlja šele, ko posameznik izčrpa vse možnosti za preživljanje z lastnimi močmi. Po sodni praksi¹⁰ je materialna ogroženost pravni standard, ki v zakonu ni posebej definiran, temveč se ugotavlja glede na okoliščine vsakega konkretnega primera. Odločanje o izredni denarni socialni pomoči je diskrecijsko, torej organ odloča v skladu z 2. odstavkom 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)¹¹ v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano.

11. Po stališču pritožbenega sodišča je bilo v obravnavanem primeru že v predsodnem upravnem postopku pravilno zaključeno, da tožnik ne uveljavlja izrednih stroškov, povezanih s preživljanjem, in da ima preživetje v celoti zagotovljeno v zavodu, kjer prestaja kazen. Uveljavljanih stroškov telefoniranja, znamk, pisem, fotokopiranja in hrane, v okoliščinah konkretnega primera, ko je tožnik na prestajanju zaporne kazni, kjer ima v celoti zagotovljeno preživetje, ni mogoče šteti za izredne stroške, povezane s preživljanjem, niti ni mogoče šteti, da se je znašel v položaju materialne ogroženosti. Tožnik se torej ni znašel v položaju materialne ogroženosti oziroma ne izkazuje izrednih stroškov, vezanih na preživljanje. Navedeno je za pritožbeno rešitev zadeve edino relevantno. Pomeni namreč, da tožnik, ne glede na to, ali izpolnjuje splošen zakonski pogoj stalnega prebivališča, ne izpolnjuje pogojev za dodelitev izredne denarne socialne pomoči. Iz tega razloga sta izpodbijana zavrnilna posamična upravna akta pravilna in zakonita, tožbeni zahtevek na njuno odpravo in priznanje obravnavane socialno varstvene dajatve oziroma vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje pa utemeljeno zavrnjen.

12. Zaradi vsega predhodno navedenega je bilo potrebno tudi pritožbo zavrniti in s to dodatno materialno pravno obrazložitvijo na temelju 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Ostale pritožbene navedbe, vključno s 5. in 18. členom Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb-1)¹² za pritožbeno rešitev zadeve niso relevantne, zato se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo.¹³

13. Ker tožnik, ki ga v pritožbenem postopku zastopa odvetnik, dodeljen z odločbo o brezplačni pravni pomoči,¹⁴ s pritožbo ni uspel, stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami.
³ Ur. l. RS MP, št. 7-41/1994 (RS. 33/1994)
⁴ 14. točka obrazložitve izpodbijane sodbe.
⁵ Listovna številka 30 do 33 sodnega spisa.
⁶ Listovna številka 29a sodnega spisa.
⁷ Ur. l. RS, št. 22/2000 s spremembami.
⁸ Ur. l. RS, št. 73/2016.
⁹ Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami.
¹⁰ Psp 445/2015, Psp 89/2018.
¹¹ Ur. l. RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
¹² Ur. l. RS, št. 52/2016
¹³ 1. odstavek 360. člena ZPP.
¹⁴ BPP 447/2018.

Datum zadnje spremembe:

08.05.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 70/2020
• VDSS sodba Psp 321/2011
• VDSS sodba Psp 35/2016