<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Pdp 97/2019

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2019:PDP.97.2019
Evidenčna številka:VDS00021412
Datum odločbe:13.02.2019
Senat:Ruža Križnar Jager (preds.), mag. Aleksandra Hočevar Vinski (poroč.), Marko Hafner
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
Institut:predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - novo dejstvo - denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - pravnomočna sodba - reparacijski zahtevek

Jedro

Sodišče prve stopnje je utemeljeno izpostavilo, da je bilo v sklepu (ki je bil izdan v postopku ugotavljanja tožničine lastnosti zavarovanca iz naslova delovnega razmerja na predlog tožene stranke v zvezi z izvršitvijo sodbe) jasno navedeno, da je bila tožnica v obdobju od 12. 8. 2017 do 11. 3. 2018 prejemnica denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Ker tožena stranka v roku 30 dni od vročitve tega sklepa ni vložila predloga za obnovo postopka, ampak je predlog vložila šele 19. 9. 2018, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepoznega.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog tožene stranke za obnovo postopka in toženi stranki naložilo, da je dolžna tožnici povrniti stroške postopka 547,17 EUR, v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh treh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Ne strinja se s sodiščem prve stopnje, da je za presojo pravočasnosti njenega predloga za obnovo postopka bistvena vročitev sklepa ZPIZ Slovenije (ZPIZ) z dne 27. 7. 2018, ne pa vročitev odločbe Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) z dne 20. 8. 2018. Sklep o prekinitvi postopka z dne 27. 7. 2018 je bil le procesne narave. V zvezi s tem ima večji pomen končna odločba ZPIZ, ki je bila izdana glede tožničine lastnosti zavarovanca šele 29. 8. 2018. Sodišče ni upoštevalo še dveh navedb tožene stranke - da je po njenem mnenju ZRSZ tožnici napačno priznal denarno nadomestilo (zaradi česar tožena stranka ni mogla pričakovati oziroma vedeti, da je postala prejemnica nadomestila), ter da je tožnica, ko se je vrnila na delo k toženi stranki, izjavila, da ni bila prejemnica denarnega nadomestila za brezposelnost. Ker se sodišče s tem ni ukvarjalo, je storilo bistveno kršitev določb pravnega postopka, saj sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, prav tako je nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Ker delodajalec zoper delavca ne more uspeti z zahtevkom iz naslova neupravičene obogatitve, je zaostrovanje pogojev za dosego obnove postopka nedopustno. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče predlog za obnovo postopka šteje kot pravočasen in mu ugodi oziroma, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v vsebinsko odločanje o predlogu.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

6. Pritožba neutemeljeno uveljavlja nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter s tem povezano bistveno kršitev določb pravnega postopka, češ da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Pritožbeno sodišče se namreč v celoti strinja z razlogi sodišča prve stopnje, na podlagi katerih je predlog tožene stranke za obnovo postopka z dne 19. 9. 2018 pravilno zavrglo kot prepoznega (398. člen ZPP).

7. Na podlagi 10. točke 394. člena ZPP je mogoča obnova postopka, če stranka zve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabe novih dokazov, na podlagi katerih bi bila zanjo lahko izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva znana, oziroma ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Po 6. točki 396. člena ZPP se lahko predlog za obnovo postopka vloži v tridesetih dneh od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila.

8. Zatrjevano novo dejstvo se je nanašalo na to, da je bila tožnica v času prenehanja delovnega razmerja od 12. 9. 2017 do 11. 3. 2018 prejemnica denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, zaradi česar bi tožena stranka (v posledici ureditve iz 140. člena Zakona o urejanju trga dela - ZUTD, Ur. l. RS, št. 80/2010 in nasl.) lahko dosegla znižanje obveznosti iz naslova reparacije po pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje Pd 183/2017 z dne 19. 1. 2018 v zvezi s sodbo pritožbenega sodišča Pdp 202/2018 z dne 5. 6. 2018.

9. Ocena tožene stranke, da tožnica ne bi smela postati prejemnica denarnega nadomestila, ni pomembna za presojo pravočasnosti predloga. Tudi trditev, da je tožnica, ko se je na podlagi pravnomočne sodbe sodišča vrnila na delo k toženi stranki, izjavila, da ni bila prejemnica denarnega nadomestila za brezposelnost, nima večjega pomena kot okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo kot odločilne v zvezi z bistveno dilemo: ali je tožena stranka za zatrjevano novo dejstvo zvedela s prejemom sklepa ZPIZ z dne 27. 7. 2018, ki ji je bil vročen konec julija 2017, ali s prejemom odločbe ZRSZ z dne 20. 8. 2018, ki ji je nalagala povračilo tožnici izplačanega denarnega nadomestila s strani ZRSZ. Pritožba napačno navaja, da je pomembna tudi odločba ZPIZ z dne 29. 8. 2018, s katero se je končal postopek, predhodno prekinjen s sklepom z dne 27. 7. 2019.

10. Sodišče prve stopnje je utemeljeno izpostavilo, da je bilo v sklepu z dne 27. 7. 2018 (ki je bil izdan v postopku ugotavljanja tožničine lastnosti zavarovanca iz naslova delovnega razmerja na predlog tožene stranke v zvezi z izvršitvijo sodbe) jasno navedeno, da je bila tožnica v obdobju od 12. 8. 2017 do 11. 3. 2018 prejemnica denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.

11. Ker tožena stranka v roku 30 dni od vročitve tega sklepa ni vložila predloga za obnovo postopka Pd 183/2017, ampak je predlog vložila šele 19. 9. 2018, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepoznega.

12. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

13. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka. Tožena stranka zato, ker kot delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na morebitni uspeh v postopku (peti odstavek 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.), tožnica pa zato, ker njen odgovor na pritožbo ni bil potreben za sprejem odločitve pritožbenega sodišča (prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 394, 394-10.
Zakon o urejanju trga dela (2010) - ZUTD - člen 140.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
10.04.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI3NTA0