<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Psp 303/2018

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2018:PSP.303.2018
Evidenčna številka:VDS00019053
Datum odločbe:05.12.2018
Senat:Elizabeta Šajn Dolenc (preds.), Jože Cepec (poroč.), Nada Perič Vlaj
Področje:ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
Institut:povrnitev stroškov zdravljenja v tujini

Jedro

Ker se tožničina poškodba stopala z odprto redukcijo in interno fiksacijo s posamičnim vijakom rutinsko zdravi v Sloveniji, možnosti zdravljenja v Sloveniji nedvomno niso bile izčrpane. Povsem enak operativni poseg, kot je bil opravljen v tujini, bi bil lahko opravljen tudi v Sloveniji. Čeprav je bila tožnica ob pravilni diagnozi zdravljena konzervativno, namesto operativno, ni mogoče šteti, da so bile v Sloveniji možnosti zdravljenja izčrpane. Niti po tem, ko je bila še pred operacijo ugotovljena potreba po operativnem zdravljenju, se tožnica ni odločila za potrebno operacijo v Sloveniji. Odločila se je za zdravljenje v tujini, ki pa ni bilo nujno zdravljenje v medicinskem smislu oziroma v smislu takojšnjega ukrepanja zaradi morebitne življenjske ogroženosti. Pogoji, določeni v 44.a členu ZZVZZ za povračilo zdravljenja v tujini na podlagi napotitve na zdravljenje v tujino v višini dejanskih stroškov teh storitev v državi, v kateri so bile uveljavljene, zato niso izpolnjeni.

Izpolnjeni niso niti pogoji za povračilo stroškov zdravljenja v višini dejanskih stroškov, vendar ne več, kot znašajo stroški teh storitev v javni zdravstveni mreži v državi, v kateri so bile uveljavljene, po 44.b členu ZZVZZ. Ni sporno, da tožnica napotnice za operativno zdravljenje ni pridobila. Torej na čakalni seznam za operacijo frakture medialne sezamoidne kosti sploh ni bila vpisana, zato ji čakalna doba, ki bi presegla najdaljšo dopustno čakalno dobo, pa v Sloveniji ne bi bilo drugega izvajalca, oziroma bi presegala razumen čas, ni bila določena. Čeprav je bilo zdravljenje tožničine poškodbe v Sloveniji napačno, pa se niti po ugotovitvi, da je potrebno operativno zdravljenje, ni vpisala na čakalni seznam, temveč se je odločila za operacijo v Nemčiji. Pritožbene navedbe, da zaradi napačnega zdravljenja ni mogla pridobiti napotnice, zato niso utemeljene. Ali bi bila ob vpisu na čakalni seznam določena čakalna doba, ki bi presegala najdaljšo dopustno čakalno dobo oziroma razumni rok, je glede na navedeno, povsem irelevantno.

Ker je tožnica spornega dne, ko je bila operirana v Nemčiji, dvakrat prenočila v bolnišnici, je šlo nedvomno za bolnišnično zdravljenje. Da se v Sloveniji tovrstne operacije lahko opravljajo tudi z enodnevno hospitalizacijo oziroma celo brez prenočitve, ni relevantno. Ker je šlo za bolnišnično in torej ne ambulantno zdravljenje, tožnica pa ni pridobila predhodne odobritve toženega zavoda, ni upravičena niti do povračila stroškov zdravljenja v višini povprečne cene teh storitev v Republiki Sloveniji po 44.c členu ZZVZZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica stroške pritožbe krije sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 11. 2. 2016 in št. ... z dne 4. 4. 2016 ter povrnitev stroškov zdravljenja v tujini v znesku 7.921,00 EUR, podredno v znesku 2.300,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 12. 2015 dalje, in povrnitev stroškov postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče je spregledalo, da glede na potek zdravljenja predhodne odobritve sploh ni mogla pridobiti. Je vrhunska športnica na področju ritmične gimnastike, zaradi česar je prišlo do zloma medialne sezamoidne kosti. Poškodba je bila sicer pravilno diagnosticirana, vendar ji je bila neustrezno predpisana konzervativna terapija. Lečeči zdravnik je zapisal, da kirurška oskrba ni indicirana, Inštitut A. je potrdil, da je v ustreznem terapevtskem postopku. Kljub konzervativnem zdravljenju bolečine niso prenehale. Po MR slikanju 23. 11. 2015 je podvomila v pravilnost zdravljenja. Zaradi predvidenega nastopa na kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre je bila v Nemčiji potrjena pravilnost diagnoze, ne pa zdravljenja. Ker poškodba ni bila zdravljena operativno, operacija pa je bila nujna, so bile možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane. V Nemčiji je bila uspešno operirana 21. 12. 2015. Predhodne napotitve na zdravljenje v tujino zaradi odrejenega konzervativnega zdravljenja sploh ni mogla pridobiti, zato so bile možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane. Šele v predsodnem postopku je bilo podano mnenje, da je bilo zdravljenje napačno. Sodni izvedenec je ocenil, da bi na operacijo, če bi bila odrejena, čakala preko 1000 dni, kar presega najdaljšo dopustno čakalno dobo. Sicer pa napotnice sploh ne bi mogla dobiti. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da se po izpovedi sodnega izvedenca v Sloveniji tovrstna operacija lahko opravlja tudi ambulantno. Dva dni je bila hospitalizirana le zaradi oddaljenosti od doma. Če bi ji slovenski zdravniki predpisali ustrezno terapijo in odredili operacijo oziroma izdali ustrezno napotnico, bi bila lahko v Sloveniji operirana ambulanto. Ker ZZVZZ njenega primera ne ureja povsem, je do povračila stroškov upravičena neposredno po Direktivi 2011/24/EU, ki je v ZZVZZ nepopolno implementirana. Če nacionalno pravo nepopolno povzame direktivo EU, velja načelo neposrednega učinka direktive. Nacionalna sodišča in upravni organi morajo evropsko pravo uporabljati neposredno (Van Geng und Loos). Stališče sodišča prve stopnje o pogoju predhodne odobritve je v nasprotju s točko 38 preambule Direktive. Opravljena operacija se v Sloveniji izvaja rutinsko in gre za strošek obveznega zavarovanja. Nacionalna zakonodaja ne sme neutemeljeno omejevati prostega pretoka storitev med državami članicami EU, kar velja tudi za zdravstvene storitve. Odobritev je po Direktivi le izjemoma dopustna, če so izpolnjeni kumulativno določeni pogoji. Čeprav je v nemški bolnišnici prenočila, ni šlo za uporabo visoko specializirane in drage medicinske infrastrukture. Po ustavno sodni praksi je najpomembnejše temeljno načelo primarnosti prava EU. Tudi če bi sledili nacionalni zakonodaji, da je za bolnišnične zdravstvene storitve potrebna predhodna odobritev, mora po točki 46 Direktive država članica v okviru zdravstvenega zavarovanja pokriti stroške do višine, ki bi bili prevzeti za enako zdravstveno varstvo v državi članici zavarovanja. V EU je zagotovljen prost pretok storitev, zato ima pravico do povračila stroškov zdravljenja v kateri koli državi članici, kot da bi se zdravila doma. Omejevanje pravice do prostega pretoka storitev lahko nastopi le izjemoma in ob uradnem obvestilu Komisije. Opravljanje storitev je lahko prosto izbirala v kateri koli državi EU in je upravičena do povrnitve dejanskih stroškov zdravljenja. Kršene so ji še pravice iz 50. in 51. člena ter 2. in 3.a člena Ustave RS. Sklicevanje na POZZ ni utemeljeno, ker gre za podzakonski akt (Psp 406/2016). Predlaga povrnitev stroškov.

3. V odgovoru na pritožbo toženec prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe. V predsodnem postopku se odloča glede na postavljeno zahtevo. Zavarovanec mora najkasneje do izdaje odločbe na I. stopnji opredeliti podlago, po kateri bo odločano. Glede izbire metode zdravljenja opozarja na sodno prakso (na primer VIII Ips 75/2017).

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih posamičnih upravnih aktov toženca in povračilo stroškov zdravljenja v tujini utemeljeno zavrnjen.

V postopku ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti. Iz razlogov, kot bodo obrazloženi v nadaljevanju, zatrjevane kršitve 2., 3.a, 50. in 51. člena Ustave RS2 niso podane.

Predmet spora in bistvene dejanske okoliščine konkretnega primera

6. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti zavrnilnih odločb toženca o povrnitvi stroškov zdravljenja v tujini v znesku 7.921,00 EUR. Tožnica je bila 21. 12. 2015 operirana na stopalu v Nemčiji z odprto redukcijo in interno fiksacijo s posamičnim vijakom. V predsodnem postopku je bilo ugotovljeno, da možnosti zdravljenja tožničine poškodbe v Sloveniji niso bile izčrpane. Po skladnih mnenjih Konzilijev UKC B. in UKC C. je bila postavljena pravilna diagnoza, terapija s fizioterapijo, začasnim čevljem s podporo za peto in berglami pa napačna, ker je bilo indicirano operativno zdravljenje. Vendar se zdravljenje z odprto redukcijo in interno fiksacijo s posamičnim vijakom, torej operacija, ki je bila opravljena v Nemčiji, rutinsko izvaja v UKC B..

7. Tožnica je bila zaradi bolečin v stopalu urgentno obravnavana 21. 10. 2015. Ugotovljena je bila stara fraktura medialne sezamoidne kosti. Napotena je bila na fizioterapijo, prejela je začasne čevlje s podporo za peto in bergle. Obravnavana je bila tudi na Inštitutu A., kjer je bila terapija ocenjena kot ustrezna. Ker bolečine niso prenehale in se je tožnica kot vrhunska športnica na področju ritmične gimnastike ... nameravala udeležiti predolimpijskega turnirja, je bila 21. 12. 2015 operirana v Nemčiji, kjer je dvakrat prenočila v bolnišnici. Tožnica ni uveljavljala napotitve na zdravljenje v tujini oziroma predhodne odobritve, temveč je 12. 1. 2016 zahtevala povračilo stroškov že opravljenega zdravljenja v tujini. Napotnice za operativni poseg ni pridobila.

8. Sodišče prve stopnje je izpolnitev pogojev za zdravljenje v tujini razčiščevalo s sodnim izvedencem dr. D.D., ki je dodatno potrdil mnenje, pridobljeno v predsodnem postopku, da možnosti zdravljenja tožničine poškodbe stopala v Sloveniji niso bile izčrpane. Ocenil je, da bi bila tožnica lahko operirana tudi v Sloveniji. Čakalna doba za operacijo je 4. 12. 2017 znašala pod hitro 170 dni, pod redno pa več kot 1000 dni. Ni šlo za nujno zdravljenje. Tožničino zdravljenje v tujini je bilo bolnišnično, saj je bila dve noči hospitalizirana. Tovrstne operacije se sicer v Sloveniji lahko opravijo z dnevno hospitalizacijo.

Materialnopravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve

9. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)3, ki zdravljenje v tujini ureja v 44.a, 44.b in 44.c členu. Določbe so bile v ZZVZZ vnesene z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ- M).4 S tem je bila na zakonski ravni in z uskladitvijo z evropskim pravom urejena pravica do zdravljenja v tujini, ki zajema zdravljenje v tujini, ko so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, zdravljenje na podlagi Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 4. 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (Uredba)5 in zdravljenje na podlagi Direktive 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. 3. 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (Direktiva).6

10. Uredba določa predhodno odobritev za načrtovano zdravljenje. Izjema je določena le za primer, če osebi ob upoštevanju njenega trenutnega zdravstvenega stanja in verjetnega razvoja bolezni ni možno nuditi storitev v časovnem obdobju, ki je medicinsko utemeljeno. Tudi po prej veljavni Uredbi Sveta (EGS) št. 1408/71 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti7 je morala zavarovana oseba, ki je potovala v drugo državo članico, da bi prejela storitve med začasnim bivanjem, za odobritev zaprositi pristojnega nosilca. Revizijsko sodišče je že poudarilo, da je Sodišče EU odločitve v zvezi z razlago in uporabo teh določb obeh Uredb utemeljevalo z določbami Pogodbe o Evropski skupnosti oziroma Pogodbe o delovanju Evropske unije o prostem pretoku storitev, vendar je šlo največkrat za posledico pomanjkljive ali nejasne nacionalne zakonodaje.8 Na podlagi kasneje sprejete Direktive, ki je vprašanje čezmejnega zdravstvenega varstva uredila enotno in celovito, so zavarovancem zagotovljene potrebne storitve po enaki ali enako učinkoviti metodi, po ustaljeni doktrini in ne najboljše metode in tudi ne vse, ki jih v posameznih državah izvajajo. Določa zdravstveno varstvo, ki je lahko predmet predhodne odobritve, vključeno z zdravljenjem, ki zahteva prenočitev, torej vsaj en dan bivanja v bolnišnici. Pritožničino stališče, da za bolnišnično zdravljenje po Direktivi ni potrebna predhodna odobritev, je zato zmotno. Pritožbena izvajanja v smeri kršitve prostega pretoka storitev in neposredne uporabe Direktive niso utemeljena.

11. Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se v skladu s 85. členom ZZVZZ uveljavljajo po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).9 Po načelu iz 6. člena ZUP je zavod dolžan odločati po zakonu. Če so zakonski pogoji izpolnjeni, je stranki dolžan priznati pravico. Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo tožbenega zahtevka, saj mora pravo poznati po uradni dolžnosti (iura novit curia). Po uradni dolžnosti mora preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožbo vzame v postopek tudi, če tožeča stranka ni navedla pravne podlage, če pa jo je, nanjo ni vezano (3. odstavek 180. člena ZPP). Pomeni, da je potrebno pri uveljavljanju pravice do zdravljenja v tujini, bodisi s predhodno odobritvijo ali pa s povračilom stroškov zdravljenja, glede na okoliščine konkretnega primera in podane trditve, ne da bi moral zavarovanec v predsodnem ali tožnik v sodnem postopku opredeliti pravno podlago zahteve oziroma zahtevka, ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice, določeni v 44.a, 44.b ali 44.c členu ZZVZZ.

12. Po 44.a členu ZZVZZ ima zavarovanec pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, s pregledom, preiskavo ali z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja. Stroški zdravstvenih storitev se povrnejo v višini dejanskih stroškov teh storitev v državi, v kateri so bile uveljavljene.

Za ugoditev pravici do zdravljenja v tujini po 44.a členu ZZVZZ je torej treba najprej izčrpati vse možnosti zdravljenja v Sloveniji, šele nato se zavarovanca napoti na zdravljenje v tujino. Tudi povračilo stroškov zdravljenja v tujini po tej določbi je pogojeno z izčrpanjem pogojev s predhodno odobritvijo zdravljenja v tujini. Zavarovanec torej lahko po 44.a členu ZZVZZ uveljavlja predhodno odobritev oziroma napotitev na zdravljenje v tujino ali pa po že opravljenem zdravljenju v tujini zahteva povračilo stroškov. V obeh primerih se ugotavlja, ali so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja. Če so ti pogoji izpolnjeni, se stroški zdravstvenih storitev povrnejo v višini dejanskih stroškov teh storitev v državi, v kateri so bile opravljene. Zavarovanec si lahko izbere metodo zdravljenja in zdravstveni zavod ali državo, v kateri bo uveljavljal zdravstvene storitve. Če je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja več medicinsko priznanih in v načelu enakovrednih metod, se šteje, da so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, če ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od priznanih metod. Zdravljenje v Sloveniji nedvomno ni izčrpano, če se istovrstna operacija v domovini opravlja rutinsko.

13. Po 44.b členu ZZVZZ ima zavarovana oseba v skladu z določbami Uredbe pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v drugi državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije, oziroma do povračila stroškov teh storitev, če ji je bila v Sloveniji pri vpisu v čakalni seznam določena čakalna doba, ki presega najdaljšo dopustno čakalno dobo, pa v Sloveniji ni drugega izvajalca, ki ne presega najdaljše dopustne čakalne dobe, oziroma če ta ni presežena, če ji je bila določena čakalna doba, ki presega razumen čas. Stroški zdravstvenih storitev se povrnejo v višini dejanskih stroškov, vendar ne več, kot znašajo stroški teh storitev v javni zdravstveni mreži v državi, v kateri so bile uveljavljene (2. odstavek 44.b člena ZZVZZ).

Gre za pravico do zdravljenja v tujini zaradi dolgih, nerazumnih čakalnih dob. Pogoji za povračilo stroškov zdravljenja po tej določi so: da je zavarovanec vpisan v čakalni seznam, da določena čakalna doba presega najdaljšo dopustno čakalno dobo in da v Sloveniji ni drugega izvajalca, ki ne presega najdaljše dopustne čakalne dobe oziroma če ta ni presežena, če je bila določena čakalna doba, ki presega razumen čas. Če zavarovanec na čakalni seznam sploh ni vpisan, pogoji za povračilo po 44.b členu ZZVZZ niso izpolnjeni, ne glede na siceršnjo čakalno dobo.

14. Skladno s 44.c členom ZZVZZ ima zavarovanec v skladu z Direktivo pravico do povračila stroškov zdravstvenih storitev, ki so pravica iz obveznega zavarovanja v Sloveniji in ki jih uveljavi v drugi državi članici Evropske unije na podlagi predhodno izdane napotnice izbranega osebnega zdravnika ali napotnega zdravnika v Sloveniji do bolnišničnih in specialistično ambulantnih zdravstvenih storitev, vključno v okviru teh storitev predpisanih zdravil in medicinskih pripomočkov, razen za specialistično ambulantne zdravstvene storitve, ki jih zavarovana oseba lahko uveljavi brez napotnice v javni zdravstveni mreži v Republiki Sloveniji; na podlagi predhodno predpisanega recepta ali naročilnice izbranega osebnega zdravnika ali napotnega zdravnika ali drugega pooblaščenega zdravnika v Sloveniji; na podlagi predhodno izdane odločbe glede napotitve na zdraviliško zdravljenje, upravičenosti do medicinskega pripomočka pred iztekom trajnostne dobe in pravice do zahtevnejšega medicinskega pripomočka ter na podlagi predhodno izdane odločbe o predhodni odobritvi (1. odstavek 44. člena ZZVZZ). V 44.c členu ZZVZZ je urejena možnost ambulantnega zdravljenja v drugi državi. Za bolnišnične zdravstvene storitve, ki vključujejo prenočitev, je tudi po tej določbi potrebna predhodna odobritev toženega zavoda, sicer se stroški izvedenih zdravstvenih storitve ne povrnjeno.

Predhodna odobritev je pogoj za uveljavljanje pravice do povračila stroškov bolnišničnih zdravstvenih storitev, ki vključujejo prenočitev zavarovane osebe, in zdravstvenih storitev, ki zahtevajo uporabo visoko specializirane in drage medicinske infrastrukture ali medicinske opreme (2. odstavek 44.c člena ZZVZZ). Zavrnitev predhodne odobritve je urejena v 4. odstavku 44.c člena ZZVZZ. Med drugim se zavrne, če je zdravstveno storitev mogoče uveljaviti v okviru najdaljših dopustnih čakalnih dob pri vsaj enem izvajalcu zdravstvene dejavnosti v Sloveniji, glede na zdravstveno stanje zavarovane osebe in na verjetni razvoj bolezni, pa za zdravljenje ne bo presežen razumen čas (1. alineja 4. odstavka 44. člena ZZVZZ). Stroški zdravstvene storitve se povrnejo v višini povprečne cene teh storitev v Republiki Sloveniji, vendar ne več, kot znašajo dejanski stroški (6. odstavek 44.c člena ZZVZZ). Za presojo, ali gre za ambulantno ali zdravljenje, je bistven način zdravljenja, kot je bil izveden v tujini, ne pa način, ki se sicer izvaja v Sloveniji. Drugačno tožničino stališče, torej da je potrebno upoštevati način zdravljenja v Sloveniji, je zmotno in zato ni sprejemljivo.

Odločitev pritožbenega sodišča

15. Ker se tožničina poškodba stopala z odprto redukcijo in interno fiksacijo s posamičnim vijakom rutinsko zdravi v Sloveniji, možnosti zdravljenja v Sloveniji nedvomno niso bile izčrpane. Povsem enak operativni poseg, kot je bil opravljen v tujini, bi bil lahko opravljen tudi v Sloveniji. Čeprav je bila tožnica ob pravilni diagnozi zdravljena konzervativno, namesto operativno, ni mogoče šteti, da so bile v Sloveniji možnosti zdravljenja izčrpane, zato so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene. Niti po tem, ko je bila še pred operacijo ugotovljena potreba po operativnem zdravljenju, se tožnica ni odločila za potrebno operacijo v Sloveniji. Odločila se je za zdravljenje v tujini, ki pa ni bilo nujno zdravljenje v medicinskem smislu oziroma v smislu takojšnjega ukrepanja zaradi morebitne življenjske ogroženosti. Pogoji, določeni v 44.a členu ZZVZZ za povračilo zdravljenja v tujini na podlagi napotitve na zdravljenje v tujino v višini dejanskih stroškov teh storitev v državi, v kateri so bile uveljavljene, zato niso izpolnjeni, kot je bilo pravilno zaključeno že v predsodnem upravnem postopku.

16. Izpolnjeni niso niti pogoji za povračilo stroškov zdravljenja v višini dejanskih stroškov, vendar ne več, kot znašajo stroški teh storitev v javni zdravstveni mreži v državi, v kateri so bile uveljavljene, po 44.b členu ZZVZZ. Ni sporno, da tožnica napotnice za operativno zdravljenje ni pridobila. Torej na čakalni seznam za operacijo frakture medialne sezamoidne kosti sploh ni bila vpisana, zato ji čakalna doba, ki bi presegla najdaljšo dopustno čakalno dobo, pa v Sloveniji ne bi bilo drugega izvajalca, oziroma bi presegala razumen čas, ni bila določena. Čeprav je bilo zdravljenje tožničine poškodbe v Sloveniji napačno, pa se niti po ugotovitvi, da je potrebno operativno zdravljenje, ni vpisala na čakalni seznam, temveč se je odločila za operacijo v Nemčiji. Pritožbene navedbe, da zaradi napačnega zdravljenja ni mogla pridobiti napotnice, zato niso utemeljene. Ali bi bila ob vpisu na čakalni seznam določena čakalna doba, ki bi presegala najdaljšo dopustno čakalno dobo oziroma razumni rok, je glede na navedeno, povsem irelevantno. Sicer pa je sodni izvedenec pojasnil, da bi pod hitro čakalna doba znašala 170 dni.

17. Ker je tožnica 21. 12. 2015, ko je bila operirana v Nemčiji, dvakrat prenočila v bolnišnici, je šlo nedvomno za bolnišnično zdravljenje. Da se v Sloveniji tovrstne operacije lahko opravljajo tudi z enodnevno hospitalizacijo oziroma celo brez prenočitve, ni relevantno. Ker je šlo za bolnišnično in torej ne ambulantno zdravljenje, tožnica pa ni pridobila predhodne odobritve toženega zavoda, ni upravičena niti do povračila stroškov zdravljenja v višini povprečne cene teh storitev v Republiki Sloveniji po 44.c členu ZZVZZ.

18. Vse predhodno navedeno pomeni, da pogoji za povračilo stroškov zdravljenja v tujini niso izpolnjeni po nobeni določbi ZZVZZ. Iz tega razloga zatrjevane kršitve Ustave RS niso podane. Z izpodbijanima posamičnima upravnima aktoma je bila zahteva za povračilo stroškov zdravljenja pravilno in zakonito zavrnjena, tožbeni zahtevek na njuno odpravo ter povračilo stroškov zdravljenja v višini dejanskih stroškov oziroma v zatrjevani višini stroškov zdravljenja v Sloveniji, pa utemeljeno zavrnjen.

19. Iz istih dejanskih in pravnih razlogov ter s to dodatno utemeljitvijo je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na temelju 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Vse ostale pritožbene navede za pritožbeno rešitev zadeve niso pravno relevantne.10

20. Ob takšnem pritožbenem izidu, ko torej tožnica s pritožbo ni uspela, je bilo potrebno na temelju 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP skleniti še, da stroške pritožbe krije sama.

-------------------------------
1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
2 Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami.
3 Ur. l. RS, št. 72/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
4 Ur. l. RS, št. 91/2013.
5 UL L 200, 7. 6. 2004.
6 UL L 88, 4. 4. 2011.
7 UL L 28, 30. 1. 1997.
8 VIII Ips 75/2017.
9 Ur. l. RS, št. 64/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
10 1. odstavek 360. člena ZPP.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (uradno prečiščeno besedilo) (2006) - ZZVZZ-UPB3 - člen 44a, 44b, 44c, 44c/2, 85.
Zakon o splošnem upravnem postopku (uradno prečiščeno besedilo) (2006) - ZUP-UPB2 - člen 6.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.02.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI1NDg1