VDSS Sodba Psp 348/2018

Jedro

ZUTD samostojno ureja varnost zavarovanca za primer brezposelnosti, določa kdo se obvezno zavaruje, čas trajanja obveznega zavarovanja ter določa same pravice iz obveznega zavarovanja.

ZUTD v 5. in 6. alineji prvega odstavka 54. člena določa, da se za primer brezposelnosti obvezno zavarovaje samozaposlene osebe ter poslovodne osebe v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ter zavodom. V skladu s prvim odstavkom 55. člena ZUTD, veljavnem v spornem obdobju, zavarovanje za primer brezposelnosti traja od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega zavarovanja. Obvezno zavarovanje oseb iz 5. in 6. alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona traja od dneva vpisa v register kot poslovodna oseba do dneva izbrisa iz takšnega registra za družbenike osebnih in kapitalskih družb in zavodov (prva alineja 2. točke 55. člena ZUTD).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi:

"Tožbenemu zahtevku se delno ugodi, tako da se v odločbi tožene stranke št. ... z dne 9. 12. 2014 odpravi 1. točka izreka, v odločbi št. ... z dne 1. 10. 2014 se datum 20. 10. 2010 nadomesti z datumom 20. 11. 2010.

V preostalem se tožbeni zahtevek zavrne."

II. V preostalem se pritožba zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo in sklep tožene stranke z dne 9. 12. 2014 in odločbo Zavoda RS za zaposlovanje z dne 1. 10. 2014 ter zadevo vrnilo v predsodni upravni postopek. Ocenilo je, da iz obrazloženih izpodbijanih odločb ne izhaja utemeljenost odločitve toženca, kakršna izhaja iz izreka. V obrazložitvi odločb ni naveden noben razlog, zakaj naj bi iz podatkov iz Poslovnega registra Slovenije izhajalo, da ima tožnik lastnost zavarovanca za primer brezposelnosti ravno od 20. 10. 2010 do 30. 6. 2014 in ravno po 30 ur na teden. Prav tako je menilo, da se tožnik utemeljeno sklicuje na to, da mu je toženec kršil pravico do zaslišanja in predhodne izjave, saj mu ni omogočil, da bi se pred izdajo odločb o zadevi izjavil.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Iz vpogleda v javnopravno evidenco AJPES izhaja, da je del spisne dokumentacije izpis AJPES z dne 1. 10. 2014, iz katerega izhaja, da je tožnik 100 % družbenik družbe A. d. o. o. in je od 15. 4. 2014 direktor družbe. Spisni dokumentaciji tožene stranke je priložen izpis uradne evidence o zavarovanjih na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) z dne 1. 10. 2014, iz katerega izhaja, da je bil tožnik od 20. 10. 2010 do 30. 6. 2013 v obvezna zavarovanja vključen na podlagi šifre 040 - kot družbenik zasebne družbe, ki je poslovodna oseba. Do navedene listine, ki predstavlja izpis iz uradne evidence za relevantno obdobje, se sodišče v izpodbijani sodbi ni opredelilo. ZZZS v skladu z 79.b členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju vodi zbirke podatkov na področju zdravstvenega zavarovanja in sicer: evidenco o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja in evidenco o zavezancih za prispevek. V skladu s 124. členom ZUTD tožena stranka podatke, ki jih potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti, v skladu s tem zakonom, pridobiva neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, ter brezplačno iz evidenc različnih upravljalcev. Tožena stranka je odločitev v sporni zadevi oprla na podatkov ZZZS. Tožnik je od 1. 11. 2009 zaposlen v družbi A., B. d. o. o. za krajši delovni čas 10 ur tedensko. Iz zgodovinskega izpiska AJPES izhaja, da je bil tožnik od 22. 11. 2010 do 9. 4. 2014 direktor družbe A. d. o. o. in tudi edini družbenik družbe. Dejstva o tožnikovem statusu, sploh v obdobju od 20. 10. 2010 do 30. 6. 2014, med strankama niso sporna. Tožena stranka je imela podlago za ugotovitev, da ima tožnik lastnost obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti kot poslovodna oseba enoosebne družbe za krajši delovni čas 30 ur tedensko v določbi 54. člena ZUTD, ker je bil tožnik za 10 ur tedensko zavarovan za primer brezposelnosti na podlagi delovnega razmerja. Tožnik bi moral že sam vložiti pravilno prijavo, ker ga k temu zavezuje Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Poslovni register Slovenije (PRS) je informativna baza podatkov o vseh poslovnih subjektih s sedežem na območju Republike Slovenije, ki opravljajo dejavnost ter o njihovih podružnicah, podružnicah tujih podjetij, kot jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe in drugih delih poslovnih subjektov. Gre za primarni register za tiste poslovne subjekte, za katere zakon določa, da se vpišejo samo v PRS, in za poslovne subjekte, ki se ustanovijo neposredno s predpisom ali na podlagi predpisa in se ne vpišejo v noben drug register. Za vse ostale poslovne objekte je PRS izvedeni register, saj se ti poslovni subjekti registrirajo z vpisom v primarni register ali uradno evidenco pri drugem registrskem organu in jih AJPES šele nato vpiše v PRS. O vpisih gospodarskih družb in drugih subjektov, za katere zakon določa, da se vpišejo v sodni register, odločajo registrska sodišča. O vpisih podatkov samostojnih podjetnikov od 1. 7. 2005 dalje in fizičnih oseb - sobodajalcev od 21. 1. 2008 dalje v PRS odloča AJPES. Tožena stranka je po organu prve stopnje obdobje zavezanosti za plačilo prispevkov oziroma obdobje lastnosti zavarovanca določila na podlagi izpisa uradne evidence upravljalca zbirke ZZZS, iz katere je izhajala vključenost v zavarovanje na podlagi šifre 040 v obdobju od 20. 11. 2010 do 30. 6. 2013. Toženka tako ob vložitvi tožbe tožnika ni imela pravne podlage, da bi v pritožbenem postopku odločila v škodo tožnika in podaljšala ugotovitev lastnosti zavarovanca do 9. 4. 2014. Izpodbijani odločbi je tako mogoče preizkusiti, saj status tožnika izhaja iz relevantnih izpisov AJPESA in evidence ZZZS. Tako tudi zaslišanje stranke pred izdajo odločbe ne vpliva na sprejeto odločitev. Tožniku pa je bila pravica do izjave zagotovljena pred odločanjem tožene strank, najkasneje v pritožbi zoper odločbo organa prve stopnje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo listine v spisu oziroma listin v spisu ni presodilo (druga in tretja alineja 358. člena ZPP), kakor bo pojasnjeno v nadaljevanju, in v posledici tega napačno uporabilo materialno pravo.

5. Pritožbeno sodišče je že v svojem sklepu z dne 22. 6. 2017, opr. št. Psp 160/2017 navedlo, da je tožena stranka v pritožbi pravilno opozorila, da je bila odločitev oprta na uradne evidence, ki jih vodi Zavod za zdravstveno zavarovanje ter v evidenco AJPESA, ne pa na to, kakor navaja prvostopenjsko sodišče, na odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 25. 7. 2013 v zvezi z odločbo z dne 5. 6. 2014 (točka 7). Pri tem je kot odločilno pravno podlago navedlo, da je ta podana v določilih Zakona o urejanju trga dela (ZUTD, Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami), ki v 54. členu določa obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti za določene osebe oziroma določene statuse ter trajanje obveznega zavarovanja (55. člen).

6. Spor v predmetni zadevi se nanaša na odločitev tožene stranke, ki je z odločbo Zavoda RS za zaposlovanje z dne 1. 10. 2014 odločila, da ima tožnik kot poslovodna oseba gospodarske družbe A., d. o. o., C. ulica 17, B., kot edini družbenik in direktor te družbe, lastnost zavarovanca za primer brezposelnosti od 20. 10. 2010 do 30. 6. 2013, po 30 ur na teden.

7. Pritožba pravilno opozarja, da status tožnika izhaja iz uradnih evidenc Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V sodnem spisu - v upravnem spisu tožene stranke, je izpisek o zavarovanjih na ZZZS z dne 1. 10. 2014, iz katerega določno izhaja, da je tožnik od 20. 10. 2010 do 30. 6. 2014 v obvezno zavarovanje vključen na podlagi šifre 040 kot družbenik zasebne družbe, ki je poslovodna oseba. Gre za uradno evidenco, ki jo ZZZS vodi v skladu z 79.b členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Pritožba pravilna opozarja, da tožena stranka v skladu s 124. členom ZUTD pridobiva podatke, ki jih potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti v skladu s ZUTD-jem neposredno od oseb, na katere se ti podatki nanašajo ter tudi iz evidenc različnih upravljalcev zbirk podatkov, tudi od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Navedene uradne evidence uporabljene pri izdaji prvostopenjske odločbe sodišče ni ocenilo oziroma je ocenilo napačno. Ugotovilo pa je, da je toženec pred izdajo odločbe prve stopnje z dne 1. 10. 2014, s takšnim izpiskom iz evidence ZZZS z dne 1. 10. 2014 razpolagal (točka 11 obrazložitve izpodbijane sodbe).

8. Drugo pomembno dejstvo, ki ga sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo pa je sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. IX Ps 1683/2014 z dne 26. 5. 2016. Navedeno sodbo je sodišče prve stopnje vključilo med izvedene dokaze. Sodba je pravnomočna. Iz V. točke obrazložitve citirane sodbe izhaja, da je sodišče ugotovilo, da je tožnik rojen 23. 2. 1977: od 30. 8. 2006 je družbenik in lastnik A. d. o. o., od dne 20. 11. 2010 dalje je tudi direktor tega podjetja. V tem podjetju je bil tožnik tudi zavarovan in sicer v obdobju od 1. 10. 2006 do 31. 1. 2008 na podlagi šifre 040, v ostalih obdobjih pa na podlagi 01, to je iz delovnega razmerja, in sicer za različno višino ur. V obdobju od 1. 10. 2006 do 31. 1. 2008, ko je bil zavarovan na podlagi 040, je bil zavarovan za 40 ur tedensko. V obdobju od 1. 2. 2008 do 31. 5. 2009, ko je bil zavarovan na podlagi 01 iz delovnega razmerja, je bil zavarovan za 20 ur tedensko. V obdobju od 1. 6. 2009 do 31. 10. 2009, ko je bil zavarovan na podlagi 01 iz delovnega razmerja, je bil zavarovan za 5 ur tedensko. Od 1. 11. 2009 dalje pa je zavarovan na podlagi 01 iz delovnega razmerja 10 ur tedensko.

9. Iz zgoraj navedenih listin torej izhaja, da je status tožnika takšen:

- da je od 30. 8. 2006 družbenik in lastnik podjetja A. d. o. o.;

- od 20. 11. 2010 dalje je direktor tega podjetja;

- od 1. 11. 2009 dalje je zavarovan na podlagi 01 iz delovnega razmerja 10 ur tedensko;

- od 20. 10. 2010 do 30. 6. 2013 je v obvezna zavarovanja vključen na podlagi šifre 040 (družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe) 30 ur tedensko.

10. Pritožbeno sodišče kot pomembno relevantno dejstvo za odločitev v predmetni zadevi šteje tudi to, da tožnik tekom celotnega postopka pred sodiščem prve stopnje (pa tudi v predsodnem postopku) ugotovitvam tožene stranke o svojem statusu v spornem obdobju ni ugovarjal. Za nelogično se mu je zdelo edino, da bi moral biti v Sloveniji obvezno zavarovan še za 30 ur tedensko ob tem ko zaradi tega, ker je v delovnem razmerju 30 ur tedensko v Republiki Hrvaški, za 10 ur tedensko pa v Republiki Sloveniji. Tako ima iz naslova obveznega zavarovanja skupaj 40 ur tedensko, torej poln delovni čas. Tožnik trditve tožene stranke in tega, kar je navedeno v uradnih evidencah AJPESA in Zavoda za zdravstveno zavarovanje, da je v spornem obdobju bil v Republiki Sloveniji zavarovan na podlagi delovnega razmerja 10 ur tedensko in da je bil sočasno vpisan v poslovne registre kot ustanovitelj in edini družbenik družbe A. d. o. o. in njen zakoniti zastopnik oziroma direktor, ni prerekal.

11. Navedene ugotovitve so edino relevantne za rešitev predmetne zadeve. Pritožbeno sodišče je že v predhodnem postopku poudarilo, da ZUTD samostojno ureja varnost zavarovanca za primer brezposelnosti, določa kdo se obvezno zavaruje, čas trajanja obveznega zavarovanja ter določa same pravice iz obveznega zavarovanja.

12. ZUTD v 5. in 6. alineji prvega odstavka 54. člena določa, da se za primer brezposelnosti obvezno zavarovaje samozaposlene osebe ter poslovodne osebe v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ter zavodom. V skladu s prvim odstavkom 55. člena ZUTD, veljavnem v spornem obdobju, zavarovanje za primer brezposelnosti traja od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega zavarovanja. Obvezno zavarovanje oseb iz 5. in 6. alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona traja od dneva vpisa v register kot poslovodna oseba do dneva izbrisa iz takšnega registra za družbenike osebnih in kapitalskih družb in zavodov (prva alineja 2. točke 55. člena ZUTD).

13. Glede navedb tožnika, da je za 30 ur na teden zavarovan pri drugem delodajalcu na Hrvaškem in tako že zavarovan za poln zavarovalni čas 40 na teden, je potrebno pojasniti, da gre pri tožniku za zavarovanje v dveh različnih državah in ne za zavarovanje v eni državi za polni zavarovalni čas. Do vstopa Hrvaške v Evropsko skupnost je tako področje socialnega zavarovanja (tudi obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti) med Slovenijo in Hrvaško urejal Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. V skladu z navedenim Sporazumom velja, da vključenost v obvezna zavarovanja, v spornem obdobju, na Hrvaškem ne vpliva na obveznost vključitve zavarovanja v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti v Sloveniji. Sporazum namreč kolizije predpisov za preprečevanje dvojnega zavarovanja med državama ne ureja, ampak v 7. členu določa pravilo, po katerem velja, da za obvezno zavarovanje zaposele osebe in osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, veljajo pravni predpisi države pogodbenice, na območju katere se delo oziroma samostojna dejavnost opravlja. Za čas do 30. 6. 2013 je tako za zavarovance potrebno uporabiti predpise Republike Slovenije, ki to vključitev zavarovancem nalagajo, ne glede na vključenost zavarovanca v obvezno zavarovanje Republike Hrvaške. Šele z vstopom Hrvaške v Evropsko skupnost je za področje socialnega zavarovanja med Slovenijo in Hrvaško pričela veljati Uredba Sveta (EGS) o koordinaciji sistemov socialne varnosti 883/2004, ki za razliko od Sporazuma ureja področje preprečevanja dvojnega zavarovanja v več državah članicah ES. Tako je tožnik do 30. 6. 2013 izpolnjeval pogoje za vključitev v zavarovanje po 6. alineji prve točke 54. člena ZUTD.

14. Glede začetka teka zavarovanja pa je sodišče upoštevalo datum 20. 11. 2010, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje v pravnomočni odločitvi v zadevi opr. št. IX Ps 1683/2014 z dne 26. 5. 2016 in je tako v tem obsegu tožbenemu zahtevku tožnika delno ugodilo ter tudi v tem obsegu pritožbo tožene stranke zavrnilo.

15. Pritožbeno sodišče sledi ugotovitvam sodišča prve stopnje, da iz izreka izpodbijane prvostopenjske odločbe izhaja, da je podlaga vključitve v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti status tožnika, ki je poslovodna oseba in direktor družbe in da je ta bila izdana na podlagi evidence ZZZS z dne 1. 10. 2014 ter izpiska iz AJPES-a z dne 1. 10. 2014. Že navedeno zadostuje, da se odločba preizkusi. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da iz petega odstavka prvostopenjske odločbe izhaja decidirana pravna podlaga, na podlagi katere je nastala obveza tožnika za vključitev v obvezno zavarovanje. Odločbo tožene stranke z dne 9. 12. 2014 pa je prav tako moč v celoti preizkusiti.

16. Zgolj to, da tožena stranka pred izdajo prvostopenjske odločitve tožnika ni pozvala in ga zaslišala še ne pomeni, da je podana takšna kršitev, ki je ne bi bilo mogoče odpraviti oziroma takšna kršitev, ki bi imela za posledico samo odpravo izpodbijane odločbe. Tožena stranka je odločbo izdala na podlagi dejstev, ki jih je pridobila iz uradnih evidenc. Teh dejstev tožnik v pritožbi (niti kasneje) ni osporaval, so pa ta dejstva edino relevantna za rešitev v predmetni zadevi.

17. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo in razsodilo, kakor izhaja iz izreka tega sodbe. Odločitev je sprejeta na podlagi 2. in 3. alineje 358. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

07.02.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 9/2020
• VDSS Sodba Psp 64/2017
• VDSS Sodba Psp 209/2019