VDSS Sklep Psp 366/2018

Jedro

Tožnik je upravičen še do povračila stroškov prihoda na glavno obravnavo spornega dne, čeprav nanjo kot stranka ni bil posebej vabljen. Stranki ni dopustno odrekati pravice do udeležbe na naroku, niti posledično šteti, da bi po 155. členu ZPP šlo za nepotrebne stroške.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se stroškovni del sodbe v III. točki izreka spremeni tako, da se znesek 1.518,78 EUR zviša na znesek 1.521,29 EUR.

V ostalem se pritožba za odmero še višjih stroškov postopka zavrne.

II. Pritožnik trpi sam svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbe tožene stranke št. ... z dne 4. 7. 2017 in št. ... z dne 18. 7. 2017 ter št. ... z dne 22. 8. 2017 in št. ... z dne 28. 9. 2017 (I. tč. izreka) ter ugotovilo, da je bil tožnik od 8. 7. 2017 do 24. 10. 2017 nezmožen za delo zaradi bolezni (II. tč. izreka). Toženo stranko je zavezalo, da tožniku v 15 dneh povrne 1.518,78 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. tč. izreka).

2. Zoper stroškovni izrek sodbe se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga priznanje preostalih priglašenih stroškov oziroma podrejeno razveljavitev izpodbijanega dela in vrnitev v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

S sklepom z dne 12. 2. 2018 sta bili v skupno obravnavanje združeni zadevi IV Ps 1479/2017 in IV Ps 1975/2017. Do združitve so v vsaki zadevi nastali posebni stroški, ki jih je sodišče pravilno odmerilo in se z njimi strinja. Ne strinja pa se, da je po združitvi priznalo le 225 točk za vlogo in 150 točk za narok 18. 6. 2018, ne pa dvakratnik teh stroškov, kot je bilo priglašeno. Sicer bi sodišče moralo sešteti osnovi za priznanje stroškov (300 točk + 300 točk = 600 točk) in od teh priznati 75 % za pripravljalno vlogo, to je 450 točk in 50 % za narok, to je 300 točk. V kolikor bi se združile zadeve, v katerih bi zahteval plačilo različnih zneskov, se glede na sodno prakso seštevajo vtoževani zneski in od skupno vtoževanega določi nova osnova in od nje vsi nadaljnji stroški. V kolikor takšno stališče v socialnem sporu ni upoštevno, gre za neenakopravno obravnavanje strank v različnih sodnih postopkih.

Potrebno mu je priznati tudi stroške osebnega prihoda na narok dne 18. 6. 2018, ne pa zahteve zavrniti z utemeljitvijo, da udeležba ni bila potrebna, ker je pristopil pooblaščenec. Na tem naroku je bila glavna obravnava začeta znova ter v soglasju s strankama prebrani zapisniki s prejšnjih narokov. Zaradi združitve obeh zadev je bila prisotnost potrebna. Ni razloga, da so bili stroški osebnega pristopa priznani le za tista naroka, na katerih je bil zaslišan.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Ob preizkusu izpodbijanega stroškovnega izreka sodbe iz razloga, ker niso priznani vsi priglašeni stroški postopka, je pritožba utemeljena le v delu, ki se nanaša na povračilo stroškov tožnikovega pristopa na glavno obravnavo dne 18. 6. 2018. Ni namreč sporno, da je tožnik z izpodbojnima tožbama zoper posamična upravna akta uspel, da so upravne odločbe z neizpodbijanim delom sodbe že pravnomočno odpravljene in ugotovljeno, da je bil začasno nezmožen za delo zaradi bolezni tudi od 8. 7. 2017 do 24. 10. 2017. Glede na uspeh v sporu mu je dosojenih 1.518,78 EUR stroškov postopka, kar samo po sebi tudi ni sporno. Sicer je ob pravilni uporabi 154. člena v zvezi s 155. členom Zakona o pravdnem postopku¹ (ZPP) ter Odvetniško tarifo² (OT) dosojeni znesek stroškov po posameznih postavkah temeljito obrazložen tako, da je stroškovni izrek sodbe mogoče v celoti preizkusiti.

5. Vendar je potrebno pritrditi pritožbi, da je tožnik upravičen še do povračila stroškov prihoda na glavno obravnavo 18. 6. 2018, čeprav nanjo kot stranka ni bil posebej vabljen. Stranki ni dopustno odrekati pravice do udeležbe na naroku, niti posledično šteti, da bi po 155. členu ZPP šlo za nepotrebne stroške, kot razloguje prvostopenjsko sodišče. Po isti metodologiji, kot so odmerjeni stroški za prihod na obravnavi dne 13. 11. 2017 in 12. 2. 2018 je zato pritožbeno sodišče priznalo tudi stroške prihoda na narok dne 18. 6. 2018. Ker znaša razdalja med krajem tožnikovega prebivališča do sedeža sodišča 11,72 km, kilometrina v višini 8 % neosvinčenega motornega bencina 95 oktanov pa je tedaj znašala 0,10736 EUR, mu je potrebno dodatno priznati še 2,51 EUR (11,72 km x 0.10736 EUR = 1,26 EUR x 2 = 2,51 EUR). Posledično je bilo ob uporabi 3. odstavka 365. člena ZPP potrebno stroškovni izrek sodbe spremeniti in dosojenih 1.1518,78 EUR zvišati na 1.521,29 EUR.

6. V preostalem pritožba tožnika ni utemeljena. Za priznanje še dodatno priglašenih 225 točk za 4. pripravljalno vlogo in 150 točk za udeležbo pooblaščenca na glavni obravnavi 18. 6. 2018 ni podlage, kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje. Po združitvi Ps zadev v skupno obravnavanje na temelju 300. člena ZPP, kar je v konkretnem primeru povsem v skladu z načelom ekonomičnosti postopka iz 1. odstavka 11. člena ZPP, ni podlage za priznanje dvakratnika priglašene nagrade. Ni mogoče slediti niti pavšalnemu sklicevanju pritožbe na sodno prakso o seštevanju osnov in odmero stroškov v višini 75 % za posamezno procesno opravilo. Tudi sicer pooblaščenčeve udeležbe na obravnavi dne 18. 6. 2018 in četrte pripravljalne vloge glede na vsebino ter dolžino vloge (list. št. 57) poleg že priznanih stroškov, ni mogoče šteti za potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP še za priglašeni dvakratnik, zato pritožba v tem delu ne more biti uspešna. V tem delu jo je potrebno zavrniti in odločiti, kot izhaja iz drugega odstavka I. točke izreka te sodne odločbe.

7. Ker je tožnik s pritožbo zoper stroškovni izrek sodbe uspel le v neznatnem obsegu, je pritožbeno sodišče ob uporabi 155. člena ZPP hkrati odločilo, da trpi sam svoje stroške pritožbe, kot izhaja iz II. točke izreka te sodne odločbe.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.
² Ur. l. RS, št. 2/2015.

Datum zadnje spremembe:

07.02.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 503/2019
• VDSS Sklep Psp 94/2019
• VDSS Sklep Pdp 156/2019