<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Psp 275/2018

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2018:PSP.275.2018
Evidenčna številka:VDS00019209
Datum odločbe:05.12.2018
Senat:Elizabeta Šajn Dolenc (preds.), Jože Cepec (poroč.), Nada Perič Vlaj
Področje:ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
Institut:začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolezen - pravnomočna odločitev

Jedro

Odločba z dne 8. 6. 2017 in torej odločitev, da je tožnik v spornem obdobju zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno, čeprav je toženec o začasni nezmožnosti odločal z več odločbami, je postala pravnomočna. O delazmožnosti v spornem obdobju je torej že bilo pravnomočno odločeno. V tem socialnem sporu zato ob presoji pravilnosti in zakonitosti odločbe z dne 14. 6. 2017 v delu glede zmožnosti za delo v spornem obdobju ni več dopustno odločati. To bi namreč lahko bilo le predmet drugega najprej predsodnega pritožbenega in nato sodnega postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremeni:

- v II. točki in III. točki izreka v delu na ugotovitev, da je bila tožeča stranka v obdobju od 3. 6. 2017 do 30. 6. 2017 začasno nezmožna za delo za poln delovni čas zaradi bolezni, ter se tožba v tem obsegu zavrže; in

- v IV. točki izreka tako, da se znesek "1.077,37 EUR" zniža na znesek "518,75 EUR."

II. Tožnik krije stroške odgovora na pritožbo sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s I. točko izreka odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 20. 4. 2017 in št. ... z dne 20. 3. 2017 v ugotovitvi, da je tožnik od 15. 4. do 15. 5. 2017 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno (bolezen), od 16. 5. 2017 dalje pa zmožen za delo.

Z II. točko izreka je odpravilo odločbo toženca št. ... z dne 14. 6. 2017 v ugotovitvi, da je tožnik od 3. 6. 2017 dalje zmožen za delo.

S III. točko izreka je ugotovilo, da je tožnik v obdobju od 15. 4. do 10. 5. 2017 in od 3. 6. do 30. 6. 2017 začasno nezmožen za delo za poln delovni čas zaradi bolezni.

S IV. točko izreka je naložilo tožencu, da tožniku povrne stroške postopka v znesku 1.077,37 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo v delu, v katerem je ugotovljeno, da je tožnik začasno nezmožen za delo za polni delovni čas od 3. 6. do 30. 6. 2017, se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Čeprav je z odločbama z dne 14. 6. 2017 in 8. 6. 2017 meritorno različno odločeno, zoper slednjo pritožba ni bila vložena, zato je postala pravnomočna. Ni relevantno, kateri organ jo je izdal niti kdaj. Z dokončno odločbo z dne 14. 6. 2017 je bilo odločeno o pritožbi zoper odločbi z dne 16. 5. 2017 in 24. 5. 2017, ne pa tudi zoper odločbo z dne 8. 6. 2017, v katero ni bilo poseženo, niti presojana njena pravilnost in zakonitost. 7. člen ZUP je napačno uporabljen. Ker je tožnika v predsodnem postopku zastopal pooblaščeni odvetnik, je pri uporabi 7. člena ZUP standard skrbnosti organa nižji (Pdp 109/2013). Tudi sicer načela ni mogoče razmeti tako, da stranki ne bi bilo treba skrbeti za svoje pravice (VIII Ips 94/2014). Tožnik začasne nezmožnosti ni prvič uveljavljal, zato mu je bil postopek poznan. V postopku začasne nezmožnosti za delo se odloča na predlog stranke. Če pravic ne uveljavlja, jih ne glede na dejansko stanje za nazaj ne more uveljaviti (VIII Ips 76/2012, VIII Ips 256/2011). Odločba z dne 8. 6. 2017 je bila izdana na podlagi novega predloga osebnega zdravnika in vsebuje pravni pouk. Po sodbi sta za sporno obdobje v veljavi dve različni odločitvi. Zaradi pravnomočnosti odločbe z dne 8. 6. 2017 je z ugotovitvijo, da je tožnik od 3. 6. do 30. 6. 2017 začasno nezmožen za delo za poln delovni čas, podana bistvena kršitev določb postopka. Tožbo v tem delu bi bilo potrebno zavreči (Psp 154/2012, Psp 197/2013). Posledično bi tožnikov uspeh v sporu glede na vtoževanih 45 dni in priznanih 28 dni bolniškega staleža znašal 48,15 %, zato bi bil upravičen do povračila le sorazmernega dela stroškov (Psp 22/2013).

3. V odgovoru na pritožbo tožnik prereka pritožbene navedbe, predlaga potrditev izpodbijanega dela sodbe in povrnitev stroškov.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v izpodbijanem delu, torej v obsegu izpodbijane II. in III. točke izreka v delu ugotovitve začasne nezmožnosti za delo za polni delovni čas zaradi bolezni od 3. 6. do 30. 6. 2017,1 ter v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)2 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podana relativna kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.

Procesne predpostavke za sodno varstvo za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo za poln delovni čas zaradi bolezni od 3. 6. do 30. 6. 2017 zaradi že pravnomočne odločitve, da je tožnik v obravnavanem obdobju začasno nezmožen za delo v krajšem delovnem času 4 ure dnevno zaradi bolezni, čeprav je bilo o bolniškem staležu izdanih več odločb, niso izpolnjene.

Bistvene dejanske okoliščine konkretnega primera

6. Tožnik je bil v bolniškem staležu od 1. 2. 2017 dalje zaradi bolezni. Z odločbo z dne 20. 3. 2017, potrjeno z odločbo z dne 20. 4. 2017, je bilo izrečeno, da je od 16. 3. do 14. 4. 2017 nezmožen za delo, od 15. 4. do 15. 5. 2017 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno, od 16. 5. 2017 dalje pa za delo zmožen. Na predlog osebnega zdravnika je bilo z odločbo z dne 16. 5. 2017 izrečeno, da je tožnik od 15. 5. do 19. 5. 2017 začasno nezmožen za delo, od 20. 5. do 2. 6. 2017 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno, od 3. 6. 2017 dalje pa je za delo zmožen in nadomeščena odločba z dne 30. 3. 2017. Zaradi naknadne ugotovitve, da je bil 30. 3. 2017 izdan le dopis v zvezi z dopolnitvijo predloga, ne pa odločba o začasni nezmožnosti za delo, je bilo povsem enako, kot z odločbo z dne 16. 5. 2017, izrečeno še z odločbo z dne 24. 5. 2017, ki je nadomestila odločbo z dne 16. 5. 2017, in delno odločbo z dne 20. 3. 2017.

7. O pritožbah zoper odločbi z dne 16. 5. 2017 in 24. 5. 2017 je bilo odločeno z dokončno odločbo z dne 14. 6. 2017. Ob delni ugoditvi pritožbi, je bila odločba z dne 16. 5. 2017 delno spremenjena, tako da je tožnik od 11. 5. do 2. 6. 2017 začasno nezmožen za delo, od 3. 6. 2017 dalje pa za delo zmožen. Sočasno je bila odločba z dne 24. 5. 2017, izdana po uradni dolžnosti in brez predloga osebnega zdravnika, že odpravljena. V veljavi je torej ostala le delno spremenjena odločba z dne 16. 5. 2017, izdana na predlog osebnega zdravnika. Zoper odločbo z dne 14. 6. 2017 v delu, da je od 3. 6. 2017 dalje za delo zmožen, je tožnik vložil izpodbojno tožbo.

8. Vendar je bilo s kasnejšo odločbo z dne 8. 6. 2017 izrečeno, da je tožnik od 3. 6. do 30. 6. 2017 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno zaradi bolezni, od 1. 7. 2017 dalje pa je zmožen za delo. V obrazložitvi odločbe z dne 14. 6. 2017 je izrecno poudarjeno, da se pravilnost in zakonitost odločbe z 8. 6. 2017 ne presoja. Pritožba zoper odločbo z dne 8. 6. 2017, čeprav je vsebovala pravilen pravni pouk, ni bila vložena.

Materialno in procesno pravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve

9. Po 63. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)3 je, kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku (63. člen ZDSS-1). Za dopustnost socialnega spora morajo biti izpolnjene zakonsko predpisane procesne predpostavke, med drugim da gre za izpodbojno tožbo zoper dokončni upravni akt. Socialni spor pa ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pritožbe ni vložila v predpisanem roku ali če ni tožba vložena zoper dokončni upravni akt. Takšna tožba se na podlagi 75. člena ZDSS-1 zavrže. Po sodni praksi4 pa v rednem postopku ni dopustno odločati niti o že pravnomočno ugotovljeni začasni nezmožnosti za delo. Pravnomočna pravna razmerja so varovana s 158. členom Ustave RS.5

10. Po 81. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)6 o utemeljenosti bolniškega staleža, daljšega od 30 dni odloča imenovani zdravnik. Po 82. členu ZZVZZ ima zavarovanec pravico do pritožbe, ki jo obravnava zdravstvena komisija. Za postopek, v katerem se odloča o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, se uporablja ZUP (85. člen ZZVZZ). Toženi zavod je torej dolžan spoštovati tudi načelo varstva pravic strank in javnih koristi iz 7. člena ZUP. Pri odločanju o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja seveda ne sme postopati na način, ki bi šel zavarovancem v škodo, temveč po ZUP, ZZVZZ in Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ).7

11. Imenovani zdravnik je o podaljšanju bolniškega staleža pooblaščen odločati le na predlog osebnega zdravnika. Tudi če gre za dolgotrajno oziroma kontinuirano začasno nezmožnost za delo, imenovani zdravnik o nadaljevanju bolniškega staleža ne odloča po uradni dolžnosti, temveč na predlog osebnega zdravnika. Če je na predlog osebnega zdravnika za podaljšanje bolniškega staleža o zaključku bolniškega staleža že odločeno, pa je podan nov predlog za podaljšanje, je meritorno lahko odločeno le z novo odločbo. Pride lahko tudi do izdaje več zaporednih odločb, kar pa samo po sebi ne more predstavljati kršitve 7. člena ZUP. Za odpravo administrativnih napak ZUP pod pogoji iz 223. člena predpisuje izdajo popravnih sklepov. Vendar pa, če je z odločbo, izdano po uradni dolžnosti, zgolj odpravljena administrativna napaka, odločeno pa enako, kot z odločbo, izdano na predlog, takšna kršitev na pravilnost in zakonitost odločitve ne more vplivati, niti ne gre za kršitev 7. člena ZUP. Še zlasti, če je že v predsodnem pritožbenem postopku takšna odločba odpravljena. Sicer pa pravnomočnost odločbe sanira tudi napačne, pomanjkljive in celo nezakonite odločbe. Torej tudi odločbe, ki bi bile izdane s kršitvijo načela varstva pravic strank in javnih koristi. Zato v že pravnomočno končanih postopkih po stališču pritožbenega sodišča kršitve 7. člena ZUP sploh ni več mogoče uspešno uveljavljati. Stališče sodišča prve stopnje, da naj bi bilo zaradi kršitve načela varstva pravic strank z izdajo kaskadnih odločb sodno varstvo kljub pravnomočnosti kasnejše odločbe dopustno, je zmotno in zato ni sprejemljivo.

Odločitev pritožbenega sodišča

12. Glede na predhodno navedeno je za pritožbeno rešitev zadeve edino bistveno, da je odločba z dne 8. 6. 2017 in torej odločitev, da je tožnik od 3. 6. do 30. 6. 2017 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno, čeprav je toženec o začasni nezmožnosti odločal z več odločbami, postala pravnomočna. O delazmožnosti v obdobju od 3. 6. do 30. 6. 2017 je torej že bilo pravnomočno odločeno. V tem socialnem sporu zato ob presoji pravilnosti in zakonitosti odločbe z dne 14. 6. 2017 v delu glede zmožnosti za delo od 3. 6. 2017 dalje o zmožnosti za delo od 3. 6. do 30. 6. 2017 ni več dopustno odločati. To bi namreč lahko bilo le predmet drugega najprej predsodnega pritožbenega in nato sodnega postopka.

13. Ker je torej sodišče prve stopnje kljub že pravnomočni odločitvi o tožnikovi začasni nezmožnosti za delo od 3. 6. do 30. 6. 2017, o tem meritorno sodilo, je pritožbeno sodišče pritožbi toženca ugodilo in ob uporabi 6. alineje 358. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 347. člena ZPP, ko je podana bistvena kršitev določb postopka, ki jo je mogoče odpraviti brez pritožbene obravnave, odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka. Torej izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremenilo v II. točki in III. točki izreka v delu na ugotovitev, da je bil tožnik v obdobju od 3. 6. do 30. 6. 2017 začasno nezmožen za delo za poln delovni čas zaradi bolezni, ter tožbo v tem obsegu zavrglo. Ker se je s spremembo sodbe spremenil tožnikov uspeh v postopku je bilo potrebno spremeniti tudi IV. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje in znesek stroškov postopka, ki jih je tožniku dolžan povrniti toženec, iz 1.077,37 EUR znižati na znesek 518,75 EUR. Torej sorazmerno glede na tožnikov uspeh v sporu, ki ga je pritožbeno sodišče ocenilo na 48,15 % (154. člen ZPP).

14. Ob takšnem pritožbenem izidu, ko je torej toženec s pritožbo uspel, je bilo potrebno skleniti še, da tožnik stroške odgovora na pritožbo krije sam (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP).

-------------------------------
1 Pravnomočni I. in deloma III. točka izreka glede začasne nezmožnosti za delo za poln delovni čas v obdobju od 15. 4. 2017 do 10. 5. 2017 nista predmet presoje pritožbenega sodišča.
2 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
3 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.
4 Na primer Psp 197/2013.
5 Ur. l. RS, št. 33/1992 s spremembami.
6 Ur. l. RS, št. 72/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
7 Ur. l. RS, št. 3/2003 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 63, 75.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (uradno prečiščeno besedilo) (2006) - ZZVZZ-UPB3 - člen 82, 85.
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 7.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.02.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI1NDcx