VDSS Sklep Pdp 756/2018

Jedro

Res je med izvršenim plačilom in umikom tožbe poteklo šest mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Čeprav tožnik tožbe ni umaknil (takoj) po izpolnitvi zahtevka, takšna "zamuda" ni imela nobenih stroškovnih posledic. Ko ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj po tem, ko tožena stranka izpolni zahtevek, s tem ne določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov ne nosi le v primeru takojšnjega umika. ZPP v tem določilu le preprečuje nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Zato toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznost. Zato je sodišče prve stopnje odločitev o stroških postopka materialnopravno pravilno oprlo na pravilo uspeha v pravdi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo postopek (I. točka izreka) in odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka, toženki pa je dolžan povrniti 10,72 EUR stroškov v 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka se iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožuje toženka s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni oziroma podrejeno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, oboje s stroškovno posledico. Toženka navaja, da je sodišče prve stopnje o stroških postopka odločilo na podlagi drugega odstavka 254. člena ZPP, upoštevaje načelo uspeha stranke v postopku, vendar ni upoštevalo, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi uspeha, temveč je to storil skoraj osem mesecev po izpolnitvi uspeha. Iz sodne prakse izhaja, da pravni standard pravočasnosti umika tožbe pomeni osem dni, tako kot je tudi v 29. členu ZDSS-1 določen 8-dnevni rok za izpolnitev obveznosti. Izpodbijani sklep je tudi pomanjkljiv in ne preverljiv v smislu odločilnih dejstev, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do samega umika tožbe "takoj". Umik tožbe tudi ne pomeni, da je tožnik s tožbo uspel, kot izhaja iz prvega odstavka 158. člena ZPP, ampak pomeni, da je do povračila stroškov upravičen le, če izpolnitvi zahtevka sledi takojšen umik. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tistih na katere opozarja pritožba. Popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Pritožba neutemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani del sklepa nima pomanjkljivosti, in se ga da v celoti preizkusiti. Navedeni so vsi razlogi o odločilnih dejstvih, ki so tudi jasni in si niso med seboj v nasprotju.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sklepa o stroških postopka po umiku tožbe odločilo na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP. Pravilno je navedlo, da se navedeni določili ne izključujeta, ampak dopolnjujeta, kar pomeni, da ni nepomembno dejstvo, da je tožnik v pravdi deloma uspel. Iz podatkov v spisu izhaja, da je toženka del vtoževane terjatve tožniku plačala decembra 2017, torej po odgovoru na tožbo, v katerem je tožbeni zahtevek prerekala po temelju in višini. Res je med izvršenim plačilom in umikom tožbe poteklo šest mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Čeprav tožnik tožbe ni umaknil (takoj) po izpolnitvi zahtevka, takšna "zamuda" ni imela nobenih stroškovnih posledic. Ko ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj po tem, ko tožena stranka izpolni zahtevek, s tem ne določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov ne nosi le v primeru takojšnjega umika. ZPP v tem določilu le preprečuje nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Zato toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznost (tako tudi sklep VSL, opr. št. II Cpg 1320/2016). Zato je sodišče prve stopnje odločitev o stroških postopka materialnopravno pravilno oprlo na pravilo uspeha v pravdi.

7. Ker niso podani razlogi, iz katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Ker toženka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

14.12.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 1026/2018
• VDSS Sklep Pdp 56/2019
• VDSS Sklep Pdp 158/2019