VDSS Sklep Pdp 839/2018

Jedro

Tožnik je po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravočasnega umika, če pa je zamudil z umikom in so po izpolnitvi zahtevka toženi stranki nastali stroški, jih mora tožnik po krivdnem načelu povrniti. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo nekaj mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Zgolj razpis naroka, ki je bil kasneje preklican, pa ni oprava procesnega dejanja in ne vpliva na presojo, da je tožnik umaknil tožbo takoj po delni izpolnitvi zahtevka.

Sodišče prve stopnje bi pravdne stroške do umika tožbe moralo presojati po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo, tudi kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP2. Glede na to bi bilo treba o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom.

Izrek

I. Pritožbi tožnika se ugodi in se izpodbijani del sklepa (II. in III. točka izreka) spremeni tako, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 77,24 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

II. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 176,40 EUR v 8 dneh od vročitve sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo (I. točka izreka) in tožniku naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 187,27 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka) in da tožnik sam krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev o stroških postopka se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da toženi stranki naloži povrnitev vseh priglašenih stroškov na prvi stopnji ter povrnitev pritožbenih stroškov. Navaja, da je še vedno sporno, ali pripadnikom SV pripada 30 % ali 130 % dodatek. Meni, da je bilo vztrajanje tožnika v pritožbi očitno upravičeno, saj je tožena stranka naknadno dne 5. 12. 2017 in 5. 3. 2018 posameznim pripadnikom izplačala določene 30 % dodatke, še vedno pa ni pravnomočno odločeno o tem, ali jim morda pripada celo 130 %. Zato ni razumljivo, kdaj naj bi nastopil tisti trenutek, ko naj bi bil tožnik dolžan umakniti tožbo, da ga ne bi zadele posledice po prvem odstavku 158. člena ZPP. Meni, da bi sodišče moralo uporabiti drugi odstavek 154. člena ZPP, kar je bila podlaga za odločitev v drugih istovrstnih zadevah. Tudi pritožbeno sodišče je v zadevi Pdp 412/2018 obrazložilo, da roka ne določata niti Zakon o delovnih in socialnih sodiščih, niti Zakon o pravdnem postopku, zato ni razloga, da sodišče ne bi uporabilo pravila o povrnitvi stroškov v sorazmerju z uspehom v pravdi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj. - ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi.

5. Zavzemanje tožnika za to, da bi moralo sodišče odmeriti stroške postopka po uspehu, je utemeljeno. Sodišče prve stopnje je zaradi delno nepravilnega materialnopravnega stališča, da je tožnik tožbo umaknil nepravočasno, tožniku naložilo povrnitev vseh stroškov postopka tožene stranke. Dejstvo, da je tožnik z delnim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 12. 2017, tožbo pa je umaknil z vlogo z dnem 3. 7. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi, saj rok za umik tožbe ni določen ne v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.), ne v ZPP. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo 7 mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožnik, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknil takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Določena časovna razlika med delno izpolnitvijo in umikom tožbe ne pomeni, da tožnik pri stroškovni posledici ni podvržen določbi prvega odstavka 158. člena ZPP. Citirano določbo ZPP je potrebno razumeti tako, da tožniku pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe pod predpostavko, da jih pravočasno uveljavlja. Če pa je tožnik po zaključku sodišča prve stopnje zamudil z umikom tožbe tako, da ta ni neposredno sledil (delni) izpolnitvi tožene stranke, je pri presoji morebitnih stroškov, ki so nastali toženi stranki po delni izpolnitvi, potrebno upoštevati krivdno načelo, določeno v prvem odstavku 156. člena ZPP¹.

6. Tožnik je po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravočasnega umika, če pa je zamudil z umikom in so po izpolnitvi zahtevka toženi stranki nastali stroški, jih mora tožnik po krivdnem načelu povrniti². Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo nekaj mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Zgolj razpis naroka, ki je bil kasneje preklican, pa ni oprava procesnega dejanja in ne vpliva na presojo, da je tožnik umaknil tožbo takoj po delni izpolnitvi zahtevka. Sodišče prve stopnje bi pravdne stroške do umika tožbe moralo pravilno presojati po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo, tudi kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP³. Glede na to bi bilo treba o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom.

7. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi tožnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka spremenilo tako, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 77,24 EUR. Pritožbeno sodišče je tožniku odmerilo stroške, upoštevajoč Odvetniško tarifo in sicer za vloženo tožbo v višini 200 točk, 50 točk za umik tožbe, 2 % materialne stroške, kar skupaj znaša 255 točk. Ob upoštevanju vrednosti točke (0,459 EUR) je tožniku priznalo 117,04 EUR in z upoštevanjem 22 % DDV in plačane sodne takse za tožbo (84,00 EUR) v skupni višini 226,78 EUR. Tožnik pa je dolžan toženi stranki povrniti celotne stroške za sestavo pripravljalne vloge z dne 5. 7. 2018, stroške za sestavo odgovora na tožbo in soglasje k umiku tožbe pa le v sorazmerju s toženkinim uspehom. Tožena stranka je za sestavo odgovora na tožbo upravičena do 200 točk, za soglasje k umiku tožbe 50 točk in 2 % materialnih stroškov, skupaj znese 117,04 EUR. Ob upoštevanju toženkinega uspeha v višini 68 % pa je upravičena do povračila 79,59 EUR. Za sestavo pripravljalne vloge pa je tožena stranka v celoti upravičena do 150 točk in 2 % materialne stroške, kar skupaj znese 70,22 EUR. Skupaj je tako tožena stranka upravičena do povračila stroškov v višini 149,81 EUR. Upoštevajoč uspeh tožnika v višini 32 % (vtoževal je znesek 1.076,71 EUR ter prejel plačilo v višini 348,44 EUR) je tožnik upravičen do stroškov postopka v višini 72,57 EUR, tožena stranka pa je upravičena do povračila stroškov postopka v višini 149,81 EUR. Po medsebojnem pobotanju je tožnik dolžan toženi stranki povrniti 77,24 EUR.

8. Tožnik je s pritožbo uspel, zato mu je tožena stranka skladno s prvim odstavkom 154. in drugim odstavkom 165. člena ZPP dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je skladno z Odvetniško tarifo tožniku priznalo nagrado za pritožbo v višini 250 točk, 2 % materialnih stroškov, torej skupaj 255 točk. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke je tako tožniku priznalo 117,05 EUR, z upoštevanjem 22 % DDV pa 142,80 EUR. Tožniku je priznalo tudi stroške že plačane sodne takse za pritožbo v višini 33,60 EUR, kar skupaj znaša 176,40 EUR, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

-------------------------------
¹ Tako smiselno komentar 158. in 156. člena ZPP: N. Betteto, v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, Ljubljana 2006, str. 46 in 41.
² Stroške pripravljalne vloge tožene stranke z dne 5. 7. 2018.
³ N. Betteto V.: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, Ljubljana 2006, str. 47.

Datum zadnje spremembe:

04.12.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 1026/2018
• VDSS Sklep Pdp 56/2019
• VDSS Sklep Pdp 158/2019