VDSS Sklep Pdp 465/2018

Jedro

Izvedenec je podal pisno izvedeniško mnenje in ga vročil sodišču še v času, ko je imel status sodnega izvedenca, zato je tudi upravičen do nagrade za podano izvedeniško mnenje. Po določbi prvega odstavka 249. člena ZPP pridobi izvedenec pravico do plačila stroškov in nagrade za svoje delo takrat, ko v celoti izpolni svojo nalogo, to je, ko odgovori na vprašanja, ki mu jih je naložilo sodišče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu za rudarstvo A.A. priznalo nagrado v znesku 657,80 EUR bruto (I. točka izreka) in sklenilo, da se od priznane nagrade in stroškov obračuna in plača 18,85 % prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 58,22 EUR ter 0,53 % prispevek za zdravstveno zavarovanje za poškodbe v znesku 3,49 EUR (II. točka izreka) ter ugotovilo, da sodni izvedenec ni zavezanec za plačilo DDV (III. točka izreka) ter da plačilo skupnega zneska iz 1. in 2. točke izreka sklepa v višini 719,51 EUR izvrši finančno-računovodska služba iz sredstev predujema, ki jih je založila tožeča stranka tako, da neto znesek nagrade nakaže na transakcijski račun sodnega izvedenca, akontacijo dohodnine ter prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje pa na ustrezne račune (IV. točka izreka). Sklenilo je, da se plačilo sodnemu izvedencu izvede v roku 45 dni od izdaje tega sklepa (V. točka izreka).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev pravil postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog A.A. za odmero in izplačilo nagrade ter stroškov za izdelavo izvedeniškega mnenja zavrne oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje ter toženi stranki naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka. V pritožbi navaja, da je bil sodni izvedenec s področja rudarstva in varstva pri delu A.A. dne 29. 3. 2018 razrešen in izbrisan iz imenika sodnih izvedencev zaradi pravnomočne obsodbe za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, zaradi česar ni več primeren za opravljanje izvedenskega dela. Sodišče je s sklepom z dne 21. 5. 2018 postavilo novega izvedenca s področja varstva pri delu in istega dne izdalo sklep, s katerim je sodnemu izvedencu A.A. priznalo nagrado in stroške za izdelavo izvedeniškega mnenja v znesku 657,80 EUR, kar pa je napačno, saj je bil izvedenec A.A. že skoraj dva meseca pred izdajo sklepa izbrisan iz imenika sodnih izvedencev. Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo, saj A.A. nagrada za opravljeno delo zagotovo ne gre, saj ni izvedenec. Sodni izvedenec, ki izpolnjuje pogoje za sodnega izvedenca, po določbi 87. člena Zakona o sodiščih, je vpisan v Imenik sodnih izvedencev. Razreši se ga lahko iz razlogov naštetih v 89. členu ZS in podrobno je postopek razrešitve urejen v določbah 17. do 24. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Zgolj in samo v času, ko je sodni izvedenec imenovan v ta naziv in ustrezno vpisan v imenik, ima status sodnega izvedenca. A.A. pa v času izdaje izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnj z dne 21. 5. 2018 več ni imel statusa sodnega izvedenca, zaradi tega mu nagrada ne pripada. Tožeča stranka se v pritožbi sklicuje na sodno prakso Višjega sodišča v Ljubljani, sklep I Cp 1857/2002 in I Cpg 561/2011 in sicer, da Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki je podzakonski predpis, za primere, kadar sodišče zaupa izvedensko delo subjektu, ki ni imenovan za sodnega izvedenca, ni mogoče uporabiti niti po analogiji. Tožeča stranka se v pritožbi tudi sklicuje na pomanjkanje kvalitete opravljenega izvedeniškega dela v konkretnem primeru o nepravilnosti in nepopolnosti izdelanega mnenja, o pristranskosti konkretnega izvedenca, pa tudi o njegovem izogibanju določenim vprašanjem. V pritožbi povzema svoje navedbe iz 7. pripravljalne vloge z dne 24. 4. 2018, v kateri je podalo obširne navedbe, zakaj je izvedensko mnenje nepopolno ter da so zaključki izvedenca v nasprotju s stroko, zlasti pa v nasprotju z načelom vestnosti in točnosti izdelave izvedenskega mnenja. Tožeča stranka v pritožbi sicer navaja, da se zaveda, da pomenijo pritožbene navedbe o strokovno izdelanem izvedenskem mnenju vsebinsko nestrinjanje z izvedenskim mnenjem, ki ga načeloma ni dopustno presojati v okviru sklepa o odmeri nagrade izvedencu, vendar pa gre v konkretnem primeru za izstopajoče vedenje izvedenca. Pritožbenemu sodišču predlaga, da opravi poizvedbe pri Ministrstvu za pravosodje glede postopka razrešitve in sicer, kdaj se je ta začel, kdaj je bila izdana odločba o razrešitvi in kdaj je ta postala pravnomočna. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno oziroma procesno pravo. V postopku tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Po prvem odstavku 249. člena Zakona o pravdnem postopku pridobi izvedenec pravico do plačila stroškov in nagrade za svoje delo takrat, ko v celoti izpolni svojo nalogo, to je, ko odgovori na vprašanja, ki mu jih je naložilo sodišče. Višina in način vrednotenja za odmero nagrade za delo izvedenca ureja Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010), ki določa tarifo za plačevanje nagrade za izvedensko delo in za povrnitev stroškov, ki jih je imel izvedenec v zvezi z izvedeniškim delom. Sodišče prve stopnje je pravilno odmerilo nagrado v skladu s Pravilnikom in višini nagrade pritožnik niti ne ugovarja. Pritožnik se pritožuje zoper izpodbijani sklep o odmeri nagrade predvsem zato, ker je bil izvedenec dne 29. 3. 2018 razrešen kot sodni izvedenec in izbrisan iz imenika sodnih izvedencev. Glede na navedeno pritožnik meni, da A.A. ne gre nagrada za opravljeno delo, saj v času izdaje izpodbijanega sklepa o odmeri njegove nagrade dne 21. 5. 2018, več ni imel statusa sodnega izvedenca ter mu zato nagrada ne pripada.

6. Sodišče prve stopnje je dne 16. 1. 2018 izdalo sklep, da se v konkretnem delovnem sporu postavi izvedenec s področja varstva pri delu in rudarske stroke A.A. in opredelilo naloge izvedenca ter postavilo rok 45 dni za izdelavo izvedeniškega mnenja. Sodišče je izvedenca postavilo v soglasju s strankama. Izvedenec je obsežno pisno izvedensko mnenje (44 strani) posredoval sodišču dne 29. 3. 2018. Dne 30. 3. 2018 pa je izvedenec A.A. sodišču posredoval obračun stroškov za izdelavo izvedeniškega mnenja. Tožeča stranka se je v 7. pripravljalni vlogi z dne 25. 4. 2018 izjasnila, da podanega izvedenskega mnenja ne sprejema, ker je po njenem mnenju nepopolno, saj izvedenec ni odgovoril na postavljena vprašanja oziroma se je očitno izognil odgovorom ter se je nedopustno opredelil o pravnih vprašanjih. V obsežni pripravljni vlogi se je tožeča stranka opredelila do vseh ugotovitev izvedenca, s katerimi se tožeča stranka ne strinja. Sodišče prve stopnje je razpisalo narok za glavno obravnavo dne 10. 5. 2018, na katerega je bil vabljen tudi sodni izvedenec A.A., vendar se naroka ni udeležil in ker je sodišče prve stopnje kasneje ugotovilo, da izvedenec ni več na seznamu sodnih izvedencev je dne 10. 5. 2018 opravilo poizvedbo pri Ministrstvu za pravosodje ter dne 16. 5. 2018 prejelo odgovor Ministrstva za pravosodje - Direktorata B., da je A.A. na podlagi odločitve Ministrstva za pravosodje bil dne 29. 3. 2018 razrešen kot sodni izvedenec za strokovno področje rudarstva.

7. ZPP v 249. členu določa, da ima izvedenec pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega dobička in stroškov za izvedensko delo, kakor tudi pravico do nagrade za to delo. Glede povračila stroškov in nagrade za izvedence veljajo smiselno določbe drugega in tretjega odstavka 242. člena tega zakona. Stroški in nagrada se odmerijo po Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Izvedenec je upravičen do povrnitve stroškov in do nagrade glede na opravljene storitve, pri čemer ni pomembno, ali sodišče njegovemu mnenju o obstoju odločilnih dejstev tudi sledi. 253. člen ZPP predvideva primarno ustno izvedbo dokaza z izvedencem, vendar se pravilo o ustni izvedbi tega dokaza v praksi spreminja v izjemo, saj izvedenci svoj izvid in mnenje večinoma podajajo pisno. Prevladujejo namreč pisna mnenja, do zaslišanja izvedenca pa prihaja praviloma samo tedaj, ko sodišče samo oceni, da je potrebno zaslišanje ali ko to zahtevajo stranke.

8. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izvedenec podal pisno izvedeniško mnenje in ga vročil sodišču še v času, ko je imel status sodnega izvedenca, zato je tudi upravičen do nagrade za podano izvedeniško mnenje. Po določbi prvega odstavka 249. člena ZPP pridobi izvedenec pravico do plačila stroškov in nagrade za svoje delo takrat, ko v celoti izpolni svojo nalogo, to je, ko odgovori na vprašanja, ki mu jih je naložilo sodišče.

9. Nestrinjanje pritožnika z izvedenskim mnenjem (pomanjkanje kvalitete opravljenega izvedenskega dela, izogibanje določenim odgovorom na vprašanja, da v predmetni zadevi očitno ni ravnal vestno) na pravico izvedenca do plačila za opravljeno delo ne vpliva. Pri presoji pravilnost izpodbijanega sklepa se izvedensko mnenje ne presoja vsebinsko. Ob pripombah tožnika na izvedensko mnenje se bo izreklo sodišče prve stopnje v okviru dokazne ocene, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja. Za presojo pravilnosti je odločilno, ali je izvedenec izpolnil nalogo, ki mu jo je naložilo sodišče s sklepom z dne 16. 1. 2018 in ali je višina priznane nagrade in stroškov za opravljeno delo odmerjena v skladu s pravilnikom. Nagrada za študij spisa je vezana na obseg spisa, pri čemer se upoštevajo tudi priloge. Sicer pa se tožeča stranka glede same odmere nagrade ne pritožuje, da ni bila odmerjena v skladu s pravilnikom.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Odločitev temelji na določbi 3. točke 385. člena ZPP.

11. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP odločilo, da sama krije stroške pritožbenega postopka.

Datum zadnje spremembe:

11.09.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Psp 406/2017
• VDSS Sklep Psp 474/2017
• VDSS Sklep Psp 363/2018