VDSS Sodba Psp 190/2018

Jedro

Sodišče prve stopnje in pred tem toženec sta pri presoji utemeljeno upoštevali stanovanji in vrednost glede na solastniški delež tožnice. Sodišče prve stopnje je zaradi višine vrednosti premoženja, ki se upošteva po ZUPJS in znaša 19.540,46 EUR pravilno zaključilo, da je podan izključitveni razlog po 27. členu ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, saj vrednost tožničinega premoženja presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, tj. 13.862,88 EUR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 9. 11. 2016, v zvezi z odločbo št. ... z dne 28. 7. 2016 in se ji prizna denarna socialna pomoč in varstveni dodatek.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Ne strinja, da se na štirih straneh sodbe ugotavlja njeno premoženjsko stanje. Meni, da so tehtno dokazilo o njenem premoženjskem stanju ugotovitve strokovne službe brezplačne pravne pomoči in priloženi bančni izpiski. Na naroku 11. 7. 2017 je pooblaščenec tožene stranke navajal izmišljene podatke o njenem premoženjskem stanju.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje.

5. V obravnavanem primeru je predmet sodne presoje dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 9. 11. 2016, s katero je zavrnila tožničino pritožbo vloženo zoper prvostopno odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 28. 7. 2016. S slednjo je Center za socialno delo A. odločil, da tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka in tudi ni upravičena do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Sporno v tej zadevi je, ali je tožnica upravičena do denarne socialne pomoči ter varstvenega dodatka oziroma ali je podan izključitveni razlog za priznanje teh pravic.

6. Pravna podlaga za rešitev sporne zadeve je podana v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZSVarPre) ter v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUPJS). ZSVarPre v 6. členu določa, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Kdor si ne more preživetja zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali iz zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, določen s tem zakonom, ima pravico do denarne socialne pomoči v višini in pod pogoji, določenimi s tem zakonom. Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu. Hkrati je določeno, da prejemnik ali prejemnica denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela. Glede pravice do varstvenega dodatka pa ZSVarPre v 7. členu določa, da so do varstvenega dodatka upravičene osebe, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali starejše od 63 let ženske oziroma 65 let moški in so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma bi do nje lahko bile upravičene ali kateri lastni dohodek oziroma lastni dohodek družine, ugotovljene na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, presega višino njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine, ugotovljenega na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, ne presega pa višine njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine za varstveni dodatek ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu.

7. ZSVarPre v 27. členu določa razloge za nedodelitev oziroma neupravičenost do denarne socialne pomoči. Denarna socialna pomoč se po prvem odstavku 27. člena tega zakona ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po tem zakonu, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. To pomeni, da vlagatelj, tudi v primeru, če izpolnjuje pogoje za dodelitev denarne socialne pomoči, do le-te ni upravičen, če ima prihranke oziroma premoženje, ki presegajo navedeno vrednost. V tem primeru je namreč podan izključitveni razlog, zaradi katerega se denarna socialna pomoč ne dodeli.

8. O pravici do denarne socialne pomoči odločajo Centri za socialno delo po določbah ZUPJS (5. člen) in ureja tudi enoten način ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se pri ugotavljanju materialnega položaja po 9. členu ZUPJS upoštevajo s tem zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje, razen za ugotavljanje dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke in za ugotavljanje dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije najemnine, kritje razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, glede katerih se uporablja zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke. ZUPJS tako določa, katero premoženje se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja za dodelitev denarne socialne pomoči, med drugim se po prvem odstavku 17. člena ZUPJS upošteva nepremično premoženje. Podatke o vrednosti nepremičnin (posplošena tržna vrednost po predpisu, ki ureja množična vrednotenja nepremičnin iz Registra nepremičnin), podatke o vrsti nepremičnine (dejanska raba parcele iz zemljiškega katastra, dejanska raba stavb in delov stavb iz katastra stavb) in podatke o površini stanovanja pridobivajo ministrstvo in Centri za socialno delo od Geodetske uprave RS (51. člen ZUPJS).

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnica dne 15. 7. 2016 kot samska oseba vložila vlogo za dodelitev denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Z isto vlogo je zahtevala tudi pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. V predsodnem postopku izdani uvodoma citirani zavrnjeni odločbi temeljita na ugotovitvah, da tožnica prejema pokojnino, ki je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge znašala mesečno 91,70 EUR. Poleg tega, da tožnica ni pripravljena za poziv k sklenitvi dogovora o preživljanju iz 19. člena ZSVarPre, je ugotovljeno, da je tožnica lastnica stanovanja v krajni vrstni hiši z dvema stanovanjema: del. st. št. ... k. o. ... do 1/3 v vrednosti 27.439,45 EUR (upoštevana vrednost 9.146,48 EUR), pozidanega zemljišča: parc. št. ... k. o. ... do 1/4 v vrednosti 682,56 EUR (upoštevana vrednost 170,64 EUR) in stanovanja v krajni vrstni hiši z dvema stanovanjema: del. st. št. ... k. o. ... do 1/3 v vrednosti 30.670,02 EUR (upoštevana vrednost 10.223,34 EUR).

10. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje iz izpisa Geodetske uprave RS (v nadaljevanju GURS) z dne 31. 1. 2014 izhaja, da je tožnica lastnica nepremičnine parc. št. ... k. o. ... v deležu do 1/4, kar predstavlja pozidano zemljiške, ki je vredno 758,00 EUR (priloga A1). Iz rednega izpisa iz zemljiške knjige z dne 11. 7. 2017 pa izhaja, da je tožnica lastnica nepremičnine ID znak ..., parc. št. ... k. o. ... v deležu do 1/4. Nepremičnini, del stavbe št. ... k. o. ... in del stavbe št. ... k. o. ... v zemljiški knjigi nista vpisani. Iz izpiskov iz evidenc GURS z dne 11. 7. 2017 izhaja, da nepremičnine št. stavbe ... k. o. ... v naravi sestavljata dve stanovanji in sicer stanovanje št. ... v izmeri 106,3 m2 na naslovu B. in stanovanje št. ... v izmeri 130,6 m2 na naslovu C.. V rubriki podatki o lastništvu nepremičnine je navedena tožnica v deležu do 1/3 (priloga B2 in B3). Nadalje je iz priloženih izpiskov GURS navedeno, da znaša vrednost stanovanja, ki je označen kot del stavbe št. ... na naslovu B., 27.439,45 EUR in vrednost stanovanja, ki je označen kot del stavbe št. ... na naslovu C., 30.670,02 EUR.

11. Na podlagi takšnega dejanskega stanja, ki izhaja iz listin, je sodišče prve stopnje in pred tem toženec utemeljeno obe navedeni stanovanji upoštevalo, pravilno pa je upoštevalo tudi vrednost glede na solastniški delež tožnice. Sodišče prve stopnje je zaradi višine vrednosti premoženja, ki se upošteva po ZUPJS in znaša 19.540,46 EUR (ob upoštevanju vrednosti 9.146,48 EUR, 170,64 EUR in 10.223,34 EUR) pravilno zaključilo, da je podan izključitveni razlog po 27. členu ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, saj vrednost tožničinega premoženja presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, tj. 13.862,88 EUR. Sodišče prve stopnje pa je prav tako pravilno zaključilo, da ker tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, na podlagi 29. in 30. člena ZUPJS tudi ni upravičena do kritja prispevka za osnovno zdravstveno zavarovanje in do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in v celoti tožničin tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

12. Tožnica tudi po prepričanju pritožbenega sodišča namreč ni z ničemer dokazala, da ni lastnica stanovanj del stavbe št. ... k. o. ... in del stavbe št. ... k. o. ... do 1/3. Zgolj dejstvo, da sporni nepremičnini nista vpisani v zemljiško knjigo, še ne pomeni, da v deležu kot je ugotovljen, nista last tožnice in da ju ni mogoče šteti kot njeno premoženje. Tožnica se glede svojega premoženjskega stanja neutemeljeno sklicuje na ugotovitve strokovne službe brezplačne pravne pomoči, saj iz njih ni razvidno, katero premoženje je bilo oziroma ni bilo upoštevano in tudi sicer odločba o brezplačni pravni pomoči ne more predstavljati podlago za odločitev o priznanju pravic iz javnih sredstev. Bančni izpiski pa predstavljajo le del dohodkov in ne celotnega premoženja tožnice, ki se upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.

13. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo v skladu z določbo 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

09.08.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 679/2015
• VDSS Sodba Psp 226/2018
• VDSS Sodba Psp 408/2018