<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Pdp 599/2018

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2018:PDP.599.2018
Evidenčna številka:VDS00013800
Datum odločbe:26.07.2018
Senat:Martina Šetinc Tekavc (preds.), Silva Donko (poroč.), Sonja Pucko Furman
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
Institut:umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških

Jedro

Dejstvo, da je bil tožnik z zadnjim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 12. 2017, tožbo pa je umaknil 31. 5. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj, saj rok za umik tožbe ni določen ne v ZDSS-1 ne v ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani del sklepa potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo (I. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da je toženiku dolžna povrniti stroške postopka v znesku 157,05 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa vlaga pritožbo tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev II. točke izreka sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka tožbo umaknil. Navaja, da sodišče prve stopnje v razlogih sklepa ni pojasnilo, zakaj je za odločitev uporabilo drugi odstavek 154. člena ZPP in odločilo na podlagi uspeha strank v postopku, taka odločitev pa je tudi materialnopravno zmotna. Trdi, da bi zaradi delnega umika tožbe sodišče prve stopnje moralo naložiti plačilo pravdnih stroškov tožniku. Sklicuje se na judikata Cpg 59/2017 in I Cpg 1308/2015, iz katerih izhaja, da je umik tožbe takoj po izpolnitvi zahtevka podan najkasneje v roku osmih oziroma dveh dni po izpolnitvi. Trajanje roka primerja s paricijskim rokom 8 dni in rokom za soglasje k umiku tožbe 15 dni. Navaja, da je tožba umaknjena prepozno in bi zato moralo sodišče celotne stroške tožene stranke naložiti v plačilo tožniku, po prvem odstavku 158. člena ZPP. Podrejeno pojasnjuje, da je tožniku dne 5. 12. 2017 in 5. 3. 2018 delno plačala vtoževane zneske, tožnik pa je tožbo umaknil tudi v neizpolnjenem delu, torej je bila v tem delu tožba neutemeljena. Meni, da bi sodišče prve stopnje moralo odločiti na podlagi 156. člena v povezavi s 158. členom ZPP, saj je za zamudo z umikom tožbe kriv tožnik, zaradi česar mora povrniti stroške toženi stranki. Glede umika tožbe z dne 31. 5. 2018 je že sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da je bil izveden z zamudo. Zaradi izplačila izvedenega 5. 3. 2018, na katerega se nanaša tožnikov umik tožbe z dne 31. 5. 2018, ni mogoče upoštevati kot uspeh tožeče stranke. Kot uspeh tožeče stranke se po mnenju tožene stranke lahko šteje izključno pri plači za mesec november 2017 obračunan znesek, in sicer bruto znesek 228,17 EUR. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami – ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na sodno prakso, iz katere izhaja, da pomeni pravni standard pravočasnosti umika tožbe (takoj po izpolnitvi zahtevka, v roku 8 dni oziroma 2 dneva po izpolnitvi zahtevka). Dejstvo, da je bil tožnik z delnim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 12. 2017, tožbo pa je umaknil 31. 5. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi, saj rok za umik tožbe ni določen ne v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji), ne v ZPP. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo 5 mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo je bil razpisan za dne 12. 6. 2018 (razpis naroka, ki je bil kasneje preklican, pa ni oprava procesnega dejanja in ne vpliva na presojo, da je tožnik umaknil tožbo takoj po delni izpolnitvi). Sklicevanje tožene stranke na odločitev Višjega sodišča v Kopru v zadevi opr. št. Cpg 59/2017 z dne 12. 5. 2017, v konkretni zadevi ne pride v poštev, saj se nanaša na drugačno dejansko stanje (razlog za ustavitev postopka je bil, da tožeča stranka ni plačala določene sodne takse, zaradi česar se je štelo, da je tožbo umaknila, poleg tega pa je šlo za gospodarski spor). Enako velja za sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 1308/2015 z dne 19. 1. 2016, iz katerega izhaja, da je sodišče štelo, da je umik tožbe, podan 2 dneva po izpolnitvi, da se šteje za umik tožbe takoj, in na podlagi tega judikata ni mogoče sklepati, da bi bil kasnejši umik tožbe nepravočasen.

6. Pritožba se tudi neutemeljeno zavzema za to, da bi moralo sodišče prve stopnje odločiti o stroških na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP v povezavi s 156. členom ZPP, ker je tožnik umaknil tožbeni zahtevek tudi v delu, ki ga tožena stranka ni prostovoljno izpolnila. Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 157,05 EUR, pravilna.

7. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja.

8. Ker niso podani pritožbeni razlogi in niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP, sama krije stroške postopka.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 158, 158/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
09.08.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIwNjY3