<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep X Pdp 363/2018

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2018:X.PDP.363.2018
Evidenčna številka:VDS00013293
Datum odločbe:20.06.2018
Senat:mag. Aleksandra Hočevar Vinski (preds.), Ruža Križnar Jager (poroč.), Marko Hafner
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
Institut:kolektivni delovni spor - reprezentativnost sindikata - sodnik posameznik - senat - absolutna bistvena kršitev določb postopka

Jedro

V kolektivnih delovnih sporih sodišče prve stopnje vedno odloča v senatu.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sodbe zavrnilo predlog za določitev reprezentativnosti in za spremembo izreka odločbe nasprotnega udeleženca z dne 8. 12. 2017 tako, da se določi reprezentativnost predlagatelja, ter podredno za razveljavitev te odločbe. Del predloga, s katerim je predlagatelj predlagal razveljavitev odločbe nasprotnega udeleženca z dne 29. 9. 2017, pa je sodišče prve stopnje zavrglo (II. točka izreka sklepa). Odločilo je, da predlagatelj sam krije svoje stroške postopka (III. točka izreka sodbe).

2. Predlagatelj zoper navedeno sodbo (zoper I. in III. točko izreka sodbe) vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), to je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da predlogu ugodi, oziroma podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da Zakon o reprezentativnosti sindikatov (ZRSin, Ur. l. RS, št. 13/1993) ne zahteva, da bi moral biti sindikat za pridobitev reprezentativnosti organiziran kot samostojna pravna oseba v posameznem podjetju. Ob izpolnjevanju pogojev iz 6. do 11. člena ZRSin sindikat pridobi reprezentativnost v podjetju, tudi če je organiziran znotraj že obstoječega sindikata, in sicer je takšno razmerje mogoče utemeljiti z družbeno pogodbo po 990. členu OZ. Zato ni mogoče govoriti o predlagatelju kot neorganiziranem sindikatu pri nasprotnem udeležencu. Izpodbija tudi nejasne razloge izpodbijane sodbe, da je postopek ustanovitve ožje organizacijske enote po statutu Sindikata A. (v nadaljevanju A.) vprašljiv. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do pojasnila Ministrstva za delo z dne 6. 11. 2017, zato je podana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Arbitrarna in nevzdržna je odločitev sodišča, da dejstvo, da je v A. - Sindikat v podjetju B. včlanjenih več kot 39 % vseh zaposlenih v podjetju, ne vpliva na reprezentativnost, ker ni pravna oseba. Poleg tega je izpolnjen tudi pogoj šestmesečnega delovanja po drugi alineji 6. člena ZRSin, saj je Sindikat A. pravna oseba, ki obstaja že od 10. 6. 2016. Sodišče je tudi napačno uporabilo materialno pravo, saj ZRSin nikjer ne pogojuje pridobitve lastnosti reprezentativnosti sindikata z obvezno predhodno pridobitvijo lastnosti pravne osebe. Tudi iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-57/95 z dne 5. 2. 1998 ne izhaja, da bi bilo priznanje pravne osebnosti pogoj za reprezentativnost sindikata. Priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Nasprotni udeleženec je podal odgovor na pritožbo, v katerem je predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je skladno s prvim odstavkom 350. člena ZPP preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje le v delu, v katerem se izpodbija s pritožbo, to je le v I. in III. točki izreka sodbe. Ta del sodbe je preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je bilo sodišče pri odločanju nepravilno sestavljeno, ker je v zadevi odločala sodnica posameznica oziroma predsednica senata.

6. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) v zvezi s 121. členom ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) v prvem odstavku 14. člena določa, da v delovnih in socialnih sporih odloča sodišče prve stopnje v senatu, razen če ta zakon določa, da odloča sodnik posameznik. Kdaj odloča sodnik posameznik, je določeno v drugem in tretjem odstavku 14. člena ZDSS-1. Po teh določbah sodnik posameznik odloča v individualnih delovnih in socialnih sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 40.000 EUR, ne glede na vrednost spornega predmeta pa v taksativno navedenih individualnih delovnih in socialnih sporih. Glede na takšno zakonsko ureditev v kolektivnih delovnih sporih sodišče prve stopnje vedno odloča v senatu. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, pa je sodišče prve stopnje v tem kolektivnem delovnem sporu odločilo po sodnici posameznici (oziroma po predsednici senata, kot je navedeno v uvodu izpodbijane sodbe in sklepa). Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi če se stranki odpovesta glavni obravnavi, mora sodišče prve stopnje odločati na seji senata.

7. Ugotovljene bistvene kršitve določb postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo, zato je treba izpodbijano sodbo razveljaviti že iz tega razloga, na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP. Pritožbeno sodišče drugih pritožbenih navedb ni presojalo, ker za odločitev o utemeljenosti pritožbe niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

8. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

9. Odločitev o pritožbenih stroških se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 14, 14/1, 14/2, 14/3.
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
30.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIwMzYx