VDSS Sklep Psp 164/2018

Jedro

V skladu s 4. odst. 70. člena ZDSS-1 se začasne odredbe izdajajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje. Po 267. členu ZIZ je mogoče začasne odredbe izdati (in predlagati) pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom kot tudi po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba. Glede na naravo in namen začasne odredbe torej predloga ni mogoče zakonito zavreči zgolj zato, ker je že izdana prvostopenjska sodna odločba o glavni stvari.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe v zvezi z višjo odmero delne invalidske pokojnine iz spora o glavni stvari. Postavilo se je na stališče, da začasne odredbe v predmetni zadevi več ni mogoče izdati, ker je postopek s sodbo opr. št. VI Ps 1370/2017 z dne 5. 2. 2018 na prvi stopnji že zaključen.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabljenega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da o zadevi odloči nemudoma ter na ta način prepreči še večjo škodo, ki mu nastaja in se iz dneva v dan povečuje.

Šlo naj bi za postopek, ki traja 8 let, in bi tožena stranka lahko polovično invalidsko pokojnino izračunala že leta 2011, vendar namensko in umetno sproža sodne postopke. Živeti s 389,00 EUR, kolikor je znašalo denarno nadomestilo, priznano leta 1995 je zelo težko, preživeti z 211,00 EUR mesečne pokojnine pa je popolnoma nemogoče. Tožena stranka vlaga nesmiselno pritožbo zoper ugoditveno sodbo, saj z njo glede na stališče, zavzeto v sodbi Psp 322/2017 v zvezi s sodbo ESČP v zadevi Kranjc zoper Slovenijo, ne more uspeti. Prvostopenjskemu sodišču je bilo takoj jasno, da prejemek, kot ga je določila tožena stranka, ni pravilen, vendar je še nadalje arogantna in vlagala pritožbo zoper sodbo.

Od pritožbenega sodišča pričakuje, da nemudoma poskrbi za njegove pravice. Ker je prava nevešča stranka mora sodišče skrbeti za njegove pravice. Ni premožen, nima nobenega nepremičnega ali premičnega premoženja, ampak živi iz rok v usta, sporna invalidska dajatev pa je edini prejemek za preživetje. Sicer bi se rad samozaposlil za 4 ure, za kar je opravil že vse aktivnosti, potrebuje pa dodatno izvedensko mnenje, ki bi ga morala dati tožena stranka, česar doslej ni storila. Ni mogoče, da bi po 19 letih postopkov bil zopet na začetku. Znano je, da so sodbe ESČP dokončne, da so dokončni pravni akti, da zoper njih ni pritožbe, da je Slovenija podpisnica protokolov in se po teh navodilih mora ravnati. Pred prvostopenjskim sodiščem ni prej predlagal začasne odredbe, saj ni mogel pričakovati, da bo tožena stranka vložila pritožbo zoper sodbo z namenom, da še naprej živi v velikem pomanjkanju in nezakonitem prikrajšanju.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku¹ (ZPP), pritožbeno sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi ni dejanskih procesnih razlogov za zavrženje predlagane začasne odredbe.

Čeprav je predlog vložen šele sočasno z odgovorom na pritožbo tožene stranke zoper sodbo z dne 5. 2. 2018, s katero je odpravljen del drugostopenjske upravne odločbe o delni invalidski pokojnini v višini 211,00 EUR in tožniku odmerjena višja denarna dajatev od 1. 4. 2017 dalje v znesku 330,03 EUR na mesec, navedeno procesno stanje ni relevanten razlog za zavrženje predlagane začasne odredbe.

5. Pravno podlago za rešitev zadeve sicer res predstavlja Zakon o delovnih in socialnih sodiščih² (ZDSS-1), ki v 1. odst. 70. člena določa, da lahko sodišče med postopkom na predlog stranke ali po uradni dolžnosti odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta, če bi z izvršbo nastala težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda, ali naloži nasprotni stranki začasno plačilo dajatev.

Vendar se v skladu s 4. odst. 70. člena ZDSS-1 začasne odredbe izdajajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje. Navedena določba torej odkazuje na uporabo tudi Zakona o izvršbi in zavarovanju³ (ZIZ). Že načeloma pa je po 267. členu ZIZ-a mogoče začasne odredbe izdati (in seveda predlagati) pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom kot tudi po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba. Glede na naravo in namen začasne odredbe torej predloga ni mogoče zakonito zavreči zgolj zato, ker je že izdana prvostopenjska sodna odločba o glavni stvari, kot zmotno zaključuje sodišče prve stopnje.

Besedno zvezo "med postopkom" iz 1. odst. 70. člena ZDSS-1 je mogoče pravilno interpretirati in uporabiti le tako, da se ta razteza še na postopek pred pritožbenim sodiščem. Torej na celoten sodni postopek do pravnomočne rešitve spora o glavni stvari. V primeru rednega pravnega sredstva zoper prvostopenjsko sodno odločbo iz spora o glavni stvari je zato začasno odredbo mogoče uveljavljati najmanj do sprejema odločitve na pritožbeni stopnji.

6. Iz predhodno navedenih dejanskih in pravnih razlogov je potrebno tožnikovi pritožbi ugoditi, na temelju 3. odst. 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

V ponovljenem postopku bo potrebno upoštevati izhodišče in usmeritev iz te sodne odločbe. Ob pravilni uporabi 70. člena ZDSS-1 in ustreznih določb ZIZ-a bo potrebno predvsem oceniti, ali obstoji verjetna izkazanost terjatve iz spora o glavni stvari, presoditi ali bi z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta tožniku nastala težko nadomestljiva škoda, oziroma ali bi z neizvršitvijo toženi stranki nastala večja nepopravljiva škoda, ter nato o predlagani začasni odredbi odločiti po vsebini.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena v zvezi s 366. členom ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. O njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.
² Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004.
³ Ur. l. RS, št. 51/1998 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

20.06.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 535/2014
• VDSS sodba Psp 362/2012
• VDSS sodba in sklep Psp 236/2016