VDSS Sklep Pdp 225/2018

Jedro

Tožeči stranki (niti pooblaščencu) ni mogoče očitati malomarnosti, ker je pripravljalno vlogo predložila sodišču šele na prvem naroku za glavno obravnavo. V vabilu na prvi narok za glavno obravnavo je bila namreč tožeča stranka izrecno opozorjena, da bo imela možnost navajati dejstva in predlagati dokaze tudi na prvem naroku za glavno obravnavo (kar sicer izrecno določa tudi prvi odstavek 286. člena ZPP). S tem, ko je tožeča stranka to pravico izkoristila, ji ni mogoče očitati malomarnega ravnanja, kot to zmotno zaključuje sodišče prve stopnje. Zato niso bili izpolnjeni pogoji za odločitev o separatnih stroških po prvem odstavku 156. členu ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se zavrne predlog tožene stranke za povrnitev separatnih stroškov zaradi pristopa na narok dne 25. 1. 2018.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške v višini 199,90 EUR, v 15 dneh po prejemu tega sklepa, po izteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na predlog tožene stranke z izpodbijanim sklepom naložilo tožeči stranki, da je dolžna plačati toženi stranki separatne stroške za pristop na narok v višini 298,91 EUR, vse v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča prve stopnje in zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči po izteku paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper naveden sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka in pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka. V pritožbi navaja, da Zakon o pravdnem postopku v 286. členu določa, da mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Tožeča stranka z vložitvijo pripravljalne vloge na prvem naroku za glavno obravnavo je postopala v skladu z zakonom in zgolj izkoristila svoje procesne pravice, nikakor pa jih ni zlorabila na način, da bi postopek zavlačevala, saj to ni niti v njenem interesu. Pooblaščenec tožnika je od prejema pripravljalne vloge tožene stranke opravljal poizvedbe o bistveni priči in zato pripravljalne vloge ni mogel posredovati prej kot na samem naroku. Kot izhaja iz priložene dokumentacije, je pooblaščenec dne 10. 11. 2017 opravil poizvedbe pri podjetju A. d. d. v zvezi z videoposnetki, dne 9. 11. 2017 pa poizvedbe pri Upravni enoti B. v zvezi lastništvom tovornega vozila ter dne 12. 12. 2017 poizvedbe v zvezi z osebo, ki je vozila tovorno vozilo. Tudi na prvem naroku tožnik ni razpolagal z vsemi podatki, pa je zaradi prekluzije vseeno vložil pripravljalno vlogo in predlagal zaslišanje prič. Tožnik poudarja, da je večino časa službeno v tujini, zato je komunikacija s pooblaščencem otežena. Tožnik je bil odsoten z naroka zaradi posledic službene poti, in sicer se je tega dne nahajal v Italiji in je o tem obvestil svojega pooblaščenca in bi sodišče lahko vse druge dokaze razen tožnikovega zaslišanja izvedlo na tej obravnavi. Tožnikova pripravljalna vloga ni bila obsežna, le 3 strani, in preložitev naroka tudi iz tega razloga ni bila nujna, tožena stranka je le predlagala, da ji sodišče dodeli rok, v katerem bi lahko odgovorila na navedbe iz pripravljalne vloge. Ravno tožena stranka je tista, ki je pred prvim narokom za glavno obravnavo zavlačevala postopek, s tem ko je podala soglasje za mediacijski postopek, nato pa ga je trikrat preklicala. Zaradi zavlačevanja tožene stranke je tožnik že v pripravljalni vlogi julija 2017 priglasil separatne stroške, vendar sodišče do danes o njih ni odločilo, medtem ko je o zahtevi za povrnitev stroškov tožene stranke odločilo v roku 5 dni. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo prerekala trditve tožeče stranke v pritožbi in navedla, da je tožeča stranka imela dovolj časa vsebinsko enako pripravljalno vlogo poslati sodišču pravočasno in bi sodišče pač naknadno obvestila o odgovorih na njene poizvedbe. Sicer pa bi tožnik vsekakor lahko pravočasno obvestil sodišče, da na narok ne more pristopiti. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki naložilo, da povrne toženi stranki njegove stroške pristopa na narok dne 25. 1. 2018, kot separatne stroške po prvem odstavku 156. člena ZPP. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da so ti stroški toženi stranki nastali po krivdi tožeče stranke, saj je ravnala malomarno, ker je četrto pripravljalno vlogo vložila šele na naroku, čeprav je bila na narok vabljena več kot en mesec prej in je zadnjo vlogo tožene stranke prejela 27. 10. 2017. Prvi odstavek 156. člena ZPP določa, da mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je toženi stranki, v zvezi z vložitvijo pripravljalne vloge na prvem naroku dne 25. 1. 2018, mogoče očitati malomarnost. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeči stranki (niti pooblaščencu) ni mogoče očitati malomarnosti, ker je pripravljalno vlogo predložila sodišču šele na prvem naroku za glavno obravnavo. V vabilu na prvi narok za glavno obravnavo (l. št. 41) je bila namreč tožeča stranka izrecno opozorjena, da bo imela možnost navajati dejstva in predlagati dokaze tudi na prvem naroku za glavno obravnavo (kar sicer izrecno določa tudi prvi odstavek 286. člena ZPP). S tem, ko je tožeča stranka to pravico izkoristila, ji ni mogoče očitati malomarnega ravnanja, kot to zmotno zaključuje sodišče prve stopnje.

8. Ker torej za odločitev o stroških postopka po prvem odstavku 156. člena ZPP niso bili izpolnjeni pogoji, ki jih navedena določba opredeljuje, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zavrnilo predlog tožene stranke za plačilo priglašenih separatnih stroškov v zvezi z narokom z dne 25. 1. 2018 (3. točka 365. člena ZPP).

9. Pritožbeno sodišče na preostale pritožbene navedbe tožeče stranke ne odgovarja, ker za odločitev o utemeljenosti njene pritožbe niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z odstavkom 366. člena ZPP).

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo za pritožbo zoper procesni sklep 350 točk, 7 točk materialnih stroškov, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR znaša 163,86 EUR in ob upoštevanju 22 % DDV, skupaj znašajo pritožbeni stroški 199,90 EUR. Ta znesek je dolžna tožena stranka povrniti v 15 dneh po prejemu predmetnega sklepa, po izteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

Datum zadnje spremembe:

18.06.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 944/2016
• VDSS Sklep Pdp 66/2019
• VDSS Sklep Pdp 55/2019