VDSS Sklep Pdp 256/2018

Jedro

Ker toženec ni plačal sodne takse v roku po sklepu sodišča niti ni zaprosil za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ali za podaljšanje tega roka, se šteje, da je pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje umaknil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep z dne 2. 2. 2018, s katerim je odločilo, da se ugotovi, da je pritožba tožene stranke z dne 18. 12. 2017 zoper sklep opr. št. Pd 93/2015 z dne 13. 11. 2017 o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje, umaknjena (I. točka). V nadaljevanju je odločilo, da se postopek ustavi (II. točka).

2. Toženec vlaga laično pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka in navaja, da sodišče ni upoštevalo njegove pritožbe, da se ga pozove na sodišče in sooči s tožnikom, saj ima ustavno pravico, da se mu sodi in da sam lahko dokazuje nasprotno. Sodišče navaja, da je njegova pritožba zavržena, zaradi neplačila sodne takse. Po sklepu Okrožnega sodišča iz Kopra je oproščen plačila sodne takse, in sicer je upravičen po 11. členu Zakona o sodnih taksah. Ustavno sodišče RS je v odločbi opr. št. U-I-150/99 z dne 10. 10. 2001 zavzelo stališče, da ustavno načelo enakosti pred zakonom in 14. člen URS pomeni predvsem zahtevo po nearbitrarni uporabi prava do pravnih subjektov in zavezuje normodajalca k zagotavljanju enakosti subjektov pri normiranju. Načela enakosti ni mogoče pojmovati le kot splošno enakost vseh, pač pa kot enakopravno obravnavanje vseh dejanskih stanj. Navaja, da poziva pritožbeno sodišče, da zadevo ponovno pretehta in tožnika spozna krivega za lažna prikazovanja in ga primerno obsodi. Prilaga listino, ki jo je posredoval na tožilstvo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni storilo bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Pritožbeno sodišče izrecno poudarja, da je sodišče s sklepom z dne 13. 11. 2017 predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo kot prepozen, pri čemer je toženec vložil dne 18. 12. 2017 pritožbo, ker pa ni plačal sodne takse, ki mora biti plačana po Zakonu o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadalj. - ZST-1), je sodišče prve stopnje toženca z nalogom z dne 21. 12. 2017 pozvalo k plačilu takse v višini 33,00 EUR ter mu določilo rok za plačilo 15 dni. Sodišče je tožencu tudi jasno navedlo, da če ne bo plačal takse v roku, kot ga je določilo sodišče, niti ne bo zaprosil za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ali podaljšanje tega roka, bo sodišče štelo na podlagi določil tretjega odstavka 105. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in nadalj. - ZPP), da je toženec umaknil pritožbo.

6. Pritožbeno sodišče izrecno navaja, da je predmetno pritožbo obravnavalo iz razloga, ker je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 15. 3. 2018 sklenilo, da toženca oprosti plačila sodne takse za to pritožbo - zoper sklep o ustavitvi postopka v celoti, vendar navedena odločitev ne velja za vsa predhodna pravna opravila tožnika ali celo opravila in postopke pred Okrožnim sodiščem v Kopru, kot to zmotno meni toženec. Tako ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb toženca o kršitvi ustavnega načela enakosti oziroma kršitvi odločitve Ustavnega sodišča RS, ki je v odločbi opr. št. U-I-150/99 z dne 10. 10. 2001 zavzelo stališče, da ustavno načelo enakosti pred zakonom in 14. člen URS pomeni predvsem zahtevo po nearbitrarni uporabi prava do pravnih subjektov in zavezuje normodajalca k zagotavljanju enakosti subjektov pri normiranju. Toženec je bil obravnavan enakopravno z nasprotno stranko, sodišče je tudi jasno navedlo, da lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč - BPP, ki bi mu jo sodišče prve stopnje odobrilo, v kolikor bi izpolnjeval pogoje.

7. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 365. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

04.06.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Psp 635/2015
• VDSS sodba in sklep Psp 378/2012
• Sklep I Up 273/2009