VDSS Sodba Psp 495/2017

Jedro

Pravna podlaga za izdajo odločbe o obveznosti plačila prispevka je določena v 65. členu ZDavP-2, rok za plačilo prispevka pa je določen v 66. členu citiranega zakona, to je 30 dni od vročitve odločbe.

Glede na takšno pravno podlago in upoštevaje, da je bil tožnik vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ do 31. 12. 2015, je dolžan plačati prispevke za to zavarovanje, kot je bilo odločeno z izpodbijanima odločbama.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 6. 5. 2016 in št. ... z dne 9. 3. 2016.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi se mu v primeru, da bi sodišče naročilo, da se znesek 171,25 EUR v enkratnem znesku odtuji iz njegovega bančnega računa, s tem povzročilo materialno-finančno škodo in ogrozilo njegovo preživetje ter onemogočilo aktivno iskanje zaposlitve. Zato predlaga, da se znesek porazdeli na več, npr. 5 mesečnih odtegljajev iz bančnega računa ali pa se uporabi 58. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami, v nadaljevanju: ZZVZZ) ter se znesek odpiše zaradi neizterljivosti ali zastaranja. Iz uradne evidence je razvidno, da v omenjenih obdobjih ni bil zaposlen. Vztraja, da je napačen zaznamek, da je bil v spornem obdobju za čas od 1. 7. 2013 do 31. 12. 2015 prijavljen kot oseba z drugimi dohodki. V tem obdobju je bil brez dohodkov, razen od 1. 10. 2015, ko je prijavljen na Centru za socialno delo A.. Denarno socialno pomoč pa je pričel prejemati šele z novembrom. Prav tako je bil brezposeln v obdobju od 1. 2. 2016 do 31. 8. 2016 in prejemal redno denarno socialno pomoč. Predlaga, da mu toženec izpiše plačane in neplačane prispevke za obdobje od 1. 7. 2013 do 1. 1. 2017, saj je mogoče, da je nekatere prispevke zaradi groženj zavoda že poravnal. Navaja, da ni proti obveznemu zdravstvenemu zavarovanju. Njegov odziv je posledica tega, ker je brezposeln in nima sredstev za plačilo hrane, položnic in je tako popolnoma odvisen od sorodnikov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi.

5. Sodišče prve stopnje je v tem postopku presojalo dokončno odločbo toženca št. ... z dne 6. 5. 2016, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo vloženo zoper prvostopno odločbo št. ... z dne 9. 3. 2016. S slednjo odločbo je toženec tožniku naložil, da v roku 30 dni od vročitve odločbe na določen podračun plača zapadle neplačane prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje v skupni višini 171,25 EUR, od tega 160,65 EUR glavnice in 10,60 EUR zamudnih obresti po stanju dolga na dan 9. 3. 2016. Predmet tega socialnega spora je tako izključno presoja pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe toženca z dne 6. 5. 2016 v zvezi s prvostopno odločbo z dne 9. 3. 2016 in s tem obveznosti tožnika, da plača prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje po stanju dolga na dan 9. 3. 2016, to je na dan izdaje prvostopenjske odločbe.

6. ZZVZZ v 58. členu določa, da se glede obračunavanja prispevkov, rokov za plačilo, izterjave prispevkov, vračila preveč plačanih prispevkov, zamudnih obresti, odpisa zaradi neizterljivosti poroštva, zastaranja in kaznovanja, smiselno uporabljajo določbe posebnega zakona, ki ureja plačevanje prispevkov. Skladno z 59. členom ima zavod pristojnost glede nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov. Navedeni predpisi odkazujejo na uporabo Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 117/2006 s spremembami, v nadaljevanju: ZDavP‑2). Skladno z 2. alinejo tretjega odstavka 3. člena se določbe omenjenega zakona nanašajo tudi na pobiranje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.

7. Za odločitev v zadevi je torej bistvena ugotovitev, ali je bil tožnik za sporna obdobja, kot so razvidna iz izpodbijanih odločb, dolžan toženi stranki plačati prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje. V zvezi s tem vprašanjem pa je nadalje bistvenega pomena tudi to, da je bil tožnik v obdobju od 1. 7. 2013 do 31. 12. 2015 prijavljen v obvezno zdravstveno zavarovanje na podlagi 20. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, kot oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ne izpolnjuje pogoja za zavarovanje po eni izmed točk prvega odstavka 15. člena ZZVZZ in sam plačuje prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje (zavarovalna podlaga 048).

8. Po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ se obvezno zdravstveno zavarujejo osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, če ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje po eni izmed točk iz tega odstavka in si same plačujejo prispevek. Že iz 20. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ izhaja, da si ti zavarovanci sami plačujejo prispevke. Po 4. alineji druge točke prvega odstavka 48. člena ZZVZZ prispevke za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela, to je prispevek za pravice do zdravstvenih storitev, povračila potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino iz 2. točke 46. člena ZZVZZ plačujejo zavarovanci iz 20. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ. V skladu s 54. členom ZZVZZ se je prispevek za te zavarovance plačeval od bruto osnove za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma od bruto zajamčene plače, če zavarovanec ni pokojninsko in invalidsko zavarovan. Od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 91/2013, v nadaljevanju: ZZVZZ-M), to je od 1. 2. 2014, se prispevek za zavarovance iz 20. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ plačuje od osnove v višini 25 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračune na mesec, in sicer po stopnji 5,96 %, kot je to določeno v 2. točki 11. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (Ur. l. RS, št. 5/96 s spremembami, v nadaljevanju: ZPSV).

9. Glede na takšno pravno ureditev je pravna podlaga za izdajo odločbe o obveznosti plačila prispevka določena v 65. členu ZDavP-2, rok za plačilo prispevka pa je določen v 66. členu citiranega zakona, to je 30 dni od vročitve odločbe.

10. Glede na takšno pravno podlago in upoštevaje, da je bil tožnik vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ do 31. 12. 2015, je dolžan plačati prispevke za to zavarovanje, kot je bilo odločeno z izpodbijanima odločbama.

11. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče na temelju 353. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ni pa odločilo o tožnikovi zahtevi o obročnem plačilu dolga, ker za to ni pristojno in tudi to vprašanje ni stvar sodnega postopka. Ostale pritožbene navedbe, da v spornem obdobju ni bil zaposlen in da je socialno ogrožen, za pritožbeno rešitev zadeve niso relevantne, zato se pritožbeno sodišče do njih ni posebej opredeljevalo. Skladno z določbo 360. člena ZPP se je pritožbeno sodišče dolžno opredeliti le do tistih navedb pritožbe, ki so odločilnega pomena.

Datum zadnje spremembe:

19.03.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 604/2016
• VDSS Sodba Psp 436/2017
• VDSS Sodba Psp 28/2020