<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Pdp 952/2017

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2018:PDP.952.2017
Evidenčna številka:VDS00009254
Datum odločbe:25.01.2018
Senat:mag. Biserka Kogej Dmitrovič (preds.), Jelka Zorman Bogunovič (poroč.), Samo Puppis
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - izvedensko mnenje - dokaz iz drugega postopka

Jedro

Za odločitev v zadevi ni pomembno, ali je toženec v pravnomočno zaključenem postopku sodišču predlagal postavitev novega izvedenca. Bistveno je, da izvedensko mnenje izvedenke mag. C.C., ki je bilo izdelano 10. 11. 2016 (torej po pravnomočnosti odločitve v postopku, v katerem je predlagana obnova postopka) v drugem sodnem sporu, ne more predstavljati novega dokaza v smislu 10. točke 394. člena ZPP. Novi dokazi so namreč lahko vsebina obnovitvenega predloga le v primeru, če so obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela (drugi odstavek 395. člena ZPP), v obravnavani zadevi pa izvedensko mnenje mag. C.C. v tem času nesporno ni obstajalo. Odločitev o zavrnitvi predloga za obnovo postopka je zato pravilna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženčev predlog za obnovo postopka z dne 20. 4. 2017.

2. Zoper ta sklep se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, tako da predlogu za obnovo postopka ugodi, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V pritožbi vztraja pri navedbah, da je izvedensko mnenje izvedenca A.A., na katerem temelji odločitev v sodbi Delovnega sodišča v Kopru opr. št. Pd 177/2010 z dne 7. 12. 2011 (v zvezi s sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 168/2012 z dne 30. 5. 2012), napačno. Vztraja pri stališču, da je zadostil pogojem iz drugega odstavka 395. člena ZPP, saj v času teka pravnomočno zaključenega postopka ni razpolagal z drugim izvedenskim mnenjem ekonomske stroke. Na izvedensko mnenje A.A. je podal obrazložene pripombe, na naroku za glavno obravnavo pa je izvedencu postavljal tudi vprašanja. Ker je izvedenec kljub temu vztrajal pri pisno izdelanem mnenju, je utemeljeno verjel, da je izvedensko mnenje pravilno in zakonito, sodišče prve stopnje pa mu zato neutemeljeno očita, da ni bil dovolj skrben.

Opozarja, da ni imel nobenega vpliva na to, ali bo sodišče prve stopnje v postopku opr. št. Pd 177/2010 postavilo novega izvedenca ekonomske stroke, saj je bila ta odločitev izključno v pristojnosti sodišča. Stranka ima dolžnost le v tej smeri podati predlog, kar je toženec tudi storil, saj je iz njegovih pisnih in ustnih ravnanj jasno izhajalo, da izvedenskemu mnenju nasprotuje. Sicer pa je glede na dejstvo, da je bil A.A. sodno zapriseženi izvedenec ekonomske stroke, utemeljeno verjel, da je njegov izračun pravilen. Poudarja, da kot stranka ni bil dolžan nadzirati pravilnosti in strokovnosti delovanja sodno zapriseženega izvedenca. Njegova dolžnost je bila le opozoriti na nejasnosti, pomanjkljivosti in nepravilnosti v mnenju, kar je tudi storil. Glede na to, da je v predlogu za obnovo postopka dokazal, da izvedensko mnenje izvedenca A.A. ni pravilno, bi moralo sodišče prve stopnje predlagano obnovo postopka dovoliti, v ponovljenem postopku postaviti novega izvedenca, zaslišati izvedenko mag. B.B. ter izdati pravilno in zakonito sodno odločbo.

Glede na isto dejansko in pravno podlago (ista pogodba o zaposlitvi, ista kolektivna pogodba, isti Statut ter ista davčna in socialnovarstvena zakonodaja) ter dejstvo, da je lahko pravilen le en izračun toženčeve plače, je nedopustno, da so ključne ugotovitve iz izvedenskih mnenj izvedencev A.A. in mag. C.C. različne. Takšno nasprotje predstavlja kršitev njegovih temeljnih ustavnih pravic in popoln polom pravne države. Nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da je izvedenec A.A.izvedensko mnenje izdelal v skladu z njegovimi navodili. Izvedenci so namreč dolžni izvid in mnenje izdelati v skladu s pravili stroke, glede podaje odgovorov na strokovna vprašanja pa ne morejo biti vezani na vprašanja sodišča. Izvedenec bi zato moral sodišče opozoriti, da izhodišče za izdelavo mnenja ni pravilno. Vztraja pri navedbah, da je izvedenec A.A. pri izračunu višine njegove plače upošteval povsem napačno osnovo za izračun socialnih prispevkov in za izračun akontacije dohodnine. Upošteval je tudi napačen odstotek od osnove. Sodišče prve stopnje je s sodbo opr. št. Pd 177/2010 z dne 7. 12. 2011 vzpostavilo nezakonito stanje, saj mora toženec tožeči stranki plačati znesek, do katerega tožeča stranka sploh ni upravičena.

Opozarja, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z odločitvijo kazenskega sodišča, saj je Okrajno sodišče v Piranu s sklepom opr. št. VI Kr 667/2009-189 z dne 15. 9. 2017 (ki je 17. 10. 2017 postal pravnomočen), ugodilo njegovemu predlogu za obnovo postopka opr. št. IK 667/2009 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. II Kp 667/2009 z dne 27. 4. 2009). Predlog za obnovo kazenskega postopka je prav tako temeljil na izvedenskem mnenju izvedenke mag. A.A.. Pritožbi prilaga sklep Okrajnega sodišča v Piranu opr. št. VI Kr 667/2009-189 z dne 15. 9. 2017. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo tožnika, v katerem prereka njegove pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.) v zvezi z določbo 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti ter da je glede vseh odločilnih dejstev pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. Na tako ugotovljeno dejansko stanje je sicer zmotno uporabilo materialno pravo, vendar to ni vplivalo na pravilnost sprejete odločitve.

6. Toženec v predlogu za obnovo postopka uveljavlja obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP, po katerem se lahko postopek, ki je bil s sodno odločbo pravnomočno končan, na predlog stranke obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Navaja, da je po pravnomočnosti odločitve sodišča v sodbi opr. št. Pd 177/2010 pridobil nov dokaz (izvedensko mnenje izvedenke mag. B.B., ki je bilo izdelano v postopku pred Okrožnim sodiščem v Kopru opr. št. P 642/2011), na podlagi katerega bi bila lahko zanj izdana ugodnejša določba, če bi bil ta dokaz uporabljen v pravnomočno zaključenem postopku.

7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog toženca za obnovo postopka, končanega z odločbo Delovnega sodišča v Kopru opr. št. Pd 177/2010 z dne 7. 12. 2011, ki je bila v ugodilnem delu (torej v delu, v katerem je bilo tožencu naloženo, da mora tožeči stranki plačati znesek 35.717,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 2. 2009 dalje do plačila) potrjena s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 168/2012 z dne 30. 5. 20121. Ugotovilo je, da je predlog za obnovo postopka sicer pravočasen in dovoljen, vendar pa toženec ni izkazal, da novega dokaza brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v prejšnjem postopku. V zvezi s tem je kot bistveno izpostavilo dejstvo, da je imel toženec v tem postopku možnost predlagati drugega izvedenca ekonomske stroke, ki bi lahko ovrgel zanj neugodno izvedensko mnenje, pa tega ni storil.

8. Toženec v pritožbi utemeljeno nasprotuje razlogom, s katerimi je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov predlog za obnovo postopka. Za odločitev v zadevi namreč ni pomembno, ali je toženec v pravnomočno zaključenem postopku sodišču predlagal postavitev novega izvedenca. Bistveno je, da izvedensko mnenje izvedenke mag. C.C., ki je bilo izdelano 10. 11. 2016 (torej po pravnomočnosti odločitve v postopku, v katerem je predlagana obnova postopka) v drugem sodnem sporu, ne more predstavljati novega dokaza v smislu 10. točke 394. člena ZPP. Novi dokazi so namreč lahko vsebina obnovitvenega predloga le v primeru, če so obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela (drugi odstavek 395. člena ZPP), v obravnavani zadevi pa izvedensko mnenje mag. C.C. v tem času nesporno ni obstajalo. Odločitev o zavrnitvi predloga za obnovo postopka je zato kljub zmotni obrazložitvi pravilna.

9. Poleg tega pa tudi v primeru, če bi izvedensko mnenje izvedenke mag. C.C. lahko obravnavali kot nov dokaz, na njegovi podlagi za toženca ne bi mogla biti izdana ugodnejša odločba, zato so nasprotne pritožbene navedbe neutemeljene. Omenjeno izvedensko mnenje se namreč nanaša na izračun toženčeve plače za obdobje od januarja 2007 dalje, v individualnem delovnem sporu, v katerem je predlagana obnova postopka, pa je sodišče prve stopnje presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka za povračilo neutemeljeno izplačanih plač in božičnice v letu 2006.

10. Neutemeljeno je tudi toženčevo pritožbeno opozarjanje na sklep Okrajnega sodišča v Piranu opr. št. VI Kr 667/2009-189 z dne 15. 9. 2017, s katerim je bilo ugodeno njegovemu predlogu za obnovo postopka opr. št. IK 667/2009 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. II Kp 667/2009 z dne 27. 4. 2009). Navedeni sklep je bil namreč izdan v kazenskem postopku, določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP; Ur. l. RS, št. 32/12 in nadalj.) glede obnovitvenih razlogov (410. člen ZKP) in drugih pogojev za dovolitev obnove postopka (411. člen ZKP) pa se razlikujejo od določb ZPP, ki so predstavljale pravno podlago za odločitev v obravnavani zadevi.

11. Ker je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje že iz navedenih razlogov pravilna, ostale pritožbene navedbe za odločitev niso bistvene, zato se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker uveljavljani pritožbeni razlogi ter razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Toženec s pritožbo ni uspel, zato v skladu z določbo 154. člena ZPP sam krije svoje pritožbene stroške. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni bistveno prispeval k rešitvi zadeve, zato ga ni mogoče šteti med potrebne stroške (155. člen ZPP).

-------------------------------
1 O razveljavljenem zavrnilnem delu odločbe opr. št. Pd 177/2010 z dne 7. 12. 2011 je bilo v novem sojenju odločeno z odločbo opr. št. Pd 167/2012 z dne 4. 7. 2012, ki je s sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 896/2012 z dne 26. 9. 2012 postala pravnomočna.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 394, 394-10, 395, 395/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
14.03.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE2MTY1