VDSS Sklep Pdp 59/2018

Jedro

Okoliščina, ali nastaja škoda tretji osebi, ki ni stranka v sporu, ni odločilna za presojo utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožnica krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, da se toženi stranki prepoveduje odjavo tožnice iz zavarovanj in uradnih evidenc, da bo sodišče toženi stranki, če bo kršila prepoved iz te začasne odredbe izreklo denarno kazen v višini 50.000,00 EUR, v primeru ponovne kršitve pa v višini 10.000,00 EUR in bo v primeru ponovnih kršitev tako postopalo vse dotlej, dokler seštevek denarnih kazni ne bo dosegel zneska iz 226. člena ZIZ, ter da ta začasna odredba velja do pravnomočne odločitve v predmetnem sporu, ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve, stroški, povezani z začasno odredbo pa so stroški tega spora.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da izda predlagano začasno odredbo. Ne drži, da vpliv odpovedi na tretjo osebo (v konkretnem primeru na uporabnika storitev) z vidika nastanka nenadomestljive ali težko odpravljive škode ni pravno upošteven razlog za izdajo začasne odredbe. Navedena tretja oseba je brat tožnice, torej član družine. Gre za specifično zaposlitev, ko se pogodbeni odnos vzpostavi za izvajanje pomoči invalidni osebi, država pa zagotavlja sredstva za plačilo delovne sile. Sodišče je napačno poudarilo, da se v položaju izgube dohodkov znajdejo vsi delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi. To, da so posledice nezakonite odpovedi odpravljene ob ugoditvi reparacijskemu zahtevku, ni odločilno, saj bi to pomenilo, da v tovrstnih sporih praktično ni podlage za izdajo začasne odredbe. Stanja, ki nastane zaradi izgube zaposlitve, ni možno nadomestiti. Tožnica je predlagala začasno odredbo ravno v izogib težkemu socialnemu stanju, ki nastopi zaradi nezakonite odpovedi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi z 366. členom ZPP je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje) ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Po določbah 43. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti izda začasne odredbe, ki so potrebne, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, (prvi odstavek) začasne odredbe pa se izdajajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje, če ni v tem členu določeno drugače (tretji odstavek). Po prvem odstavku 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 in nasl.) izda sodišče začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Poleg tega mora verjetno izkazati tudi eno izmed predpostavk, ki so določene v drugem odstavku tega člena. Izmed teh tožnica uveljavlja predpostavko, da je začasna odredba potrebna zato, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode.

6. V tej začetni fazi postopka (še pred izvedbo dokaznega postopka) ni podlage za ugotovitev verjetnosti terjatve - tj. nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Tožena stranka se je v odpovedi sklicevala na ekonomski in organizacijski razlog odpovedi. V odpovedi je obrazložila, da kot neprofitna organizacija (društvo) sredstva za plače pridobiva na različne načine, predvsem na podlagi sklenjene pogodbe s pristojnim ministrstvom. Pojasnila je tudi druge okoliščine, zaradi katerih tožnici ne more zagotavljati plače in je posledično prenehala potreba po njenem delu. Ali navedeno drži, bo sodišče lahko ugotovilo šele na podlagi izvedenih dokazov. Pritožba sodišču prve stopnje ne očita, da o tem ni natančneje razlogovalo, bi pa sodišče prve stopnje predlog lahko zavrnilo že zgolj v posledici ugotovitve, da temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe (verjetnost terjatve) ni izpolnjen. Kot ključni razlog za zavrnitev tožničinega predloga za izdajo začasne odredbe je sodišče prve stopnje izpostavilo to, da ni izpolnjena predpostavka glede težko nadomestljive škode.

7. Tožnica se je v predlogu za izdajo začasne odredbe sklicevala na izgubo zaposlitve ter na obveznost preživljanja otrok. Svojega slabega socialnega stanja ni obrazložila in dokazala. To je ključen razlog za to, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ugotovitev, da tožnici nastaja nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda. Pri tem je sodišče resda pojasnilo, da bo imela tožnica v primeru uspeha v sporu - v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi priznane tudi vse pravice za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Vseeno pa navedeno ne pomeni, da delavec v tovrstnih sporih nikoli ne more uspeti s predlogom za izdajo začasne odredbe, če je ta ustrezno obrazložen in je dokazana njegova utemeljenost. Tožnica pa je predlog za izdajo začasne odredbe vezala predvsem na okoliščino, da bo zaradi tega, ker je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi, nastajala nenadomestljiva škoda A.A. (uporabniku storitev). Skrb zanj je namreč predstavljala vsebino tožničinega dela (na delovnem mestu asistentka) po odpovedani pogodbi o zaposlitvi. V zvezi s tem je navedla, da je A.A. hudo invalidna oseba zaradi posledic prometne nesreče iz otroštva in je kot takšen povsem odvisen od tuje nege in pomoči. Kot je še navedla v predlogu, nima drugih oseb, ki bi skrbele zanj, sama pa (četudi gre sicer za njenega brata) do njega nima zakonskih ali kakšnih drugih pogodbenih obveznosti (razen obveznosti iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi). Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem povsem pravilno razlogovalo, da to, ali nastaja škoda tretji osebi, ki ni stranka v sporu, ni odločilna okoliščina za presojo utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe.

8. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep potrdilo.

9. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje pritožbene stroške (154., 165. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

12.03.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 192/2017
• VDSS Sklep Pdp 419/2021
• VDSS sklep Pdp 963/2013