<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Psp 443/2017

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2018:PSP.443.2017
Evidenčna številka:VDS00008911
Datum odločbe:25.01.2018
Senat:Jože Cepec (preds.), Elizabeta Šajn Dolenc (poroč.), Edo Škrabec
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Institut:izvedenina - nagrada za izvedensko mnenje

Jedro

V konkretnem primeru je sodni izvedenec medicinske stroke podal izvedensko mnenje. Gre za sodnega izvedenca, ki občasno opravi izvedensko delo za sodišče, hkrati pa opravlja samostojno dejavnost. Po ZDoh-2 se doseženi dohodek šteje za dohodek iz dejavnosti, ki ga je treba nakazati na ločen transakcijski račun, odprt za namene opravljanja dejavnosti, prispevek v višini 8,85 % za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa se ne obračuna, ker sodni izvedenec sam plačuje prispevke iz naslova opravljanja neodvisne dejavnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sodnemu izvedencu doc. dr. A.A., dr. med. za ustno podajo izvida in mnenja na naroku za glavno obravnavo 4. 9. 2017 priznalo nagrado v znesku 173,00 EUR, ki se izvedencu nakaže na njegov osebni račun. Hkrati je navedlo, da izvedenec ni zavezanec za plačilo DDV in da je bil v času opravljanja izvedenskega dela zavarovan kot samozaposlena oseba (I. točka izreka). Z 2. točko izreka pa je odredilo, da je nagrado določeno v I. točki izreka tega sklepa in prispevka v skladu z veljavnimi predpisi dolžna plačati tožena stranka v roku 15 dni od prejema tega sklepa in da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (III. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka je pritožbo vložil toženec iz razloga zmotne uporabe materialnega prava oziroma zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da se sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da se glasi: nagrado, določeno v I. točki izreka tega sklepa je dolžna plačati tožena stranka v roku 15 dni od prejema elektronskega računa upravičenca. Navaja, da je že v I. točki izreka sklepa navedeno, da je sodni izvedenec zavarovan kot samozaposlena oseba. Iz navedenega izhaja, da ne gre za položaj iz 18. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2) in ne gre za položaj, ko bi bilo potrebno plačati prispevke v skladu z veljavnimi predpisi. Nadalje meni, da opredelitev o plačilu 15 dni po prejemu sklepa ni skladna s predpisom, in sicer Zakonom o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (Ur. l. RS, št. 59/2010 s spremembami), saj bi v takšnih primerih bilo potrebno izdati elektronski račun.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno oziroma procesno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Po določbi 249. člena ZPP ima izvedenec pravico do nagrade za opravljeno izvedensko delo. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik) podrobneje ureja povrnitev stroškov, ki jih imajo sodni izvedenci v zvezi z izvedenskim delom ter višino in način vrednotenja za odmero nagrade za njihovo delo. Sodni izvedenci so osebe, ki na zahtevo sodišča v sodnih postopkih opravljajo določene storitve. Pri tem dosegajo nagrade in povračila stroškov, ki so predmet davčne obravnave po Zakonu o dohodnini (Ur. l. RS, št. 13/2011 s spremembami, v nadaljevanju ZDoh-2). V določenih primerih je treba od navedenih nagrad in povračil stroškov obračunati in plačati tudi prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi ZPIZ-2. Pristojnosti in naloge teh oseb so med drugim opredeljene tudi v Zakonu o sodiščih (Ur. l. RS, št. 94/2007 s spremembami, v nadaljevanju ZS). Na podlagi ZS so sodni izvedenci in cenilci praviloma lahko samo fizične osebe, ki v razmerju do sodišča kot naročnika delo opravljajo v razmerju, ki ima naravo neodvisnega razmerja.

6. Izvedenec pridobi pravico do plačila stroškov in nagrade za svoje delo takrat, ko izpolni svojo nalogo, torej ko odgovori na vsa vprašanja, ki mu jih je zastavilo sodišče. Pomembno je še, da izvedenec poda ustrezno zahtevo za povračilo nagrade in stroškov.

7. Sodišče na podlagi izvedenčeve zahteve glede na opravljeno delo na podlagi določb Pravilnika presodi utemeljenost zahteve po posameznih postavkah in odloči o višini nagrade in stroškov s sklepom. Na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa v obsegu, kot je sodišče odločilo, je stranka, ki ji je plačilo naloženo, izvedencu dolžna nagrado in stroške plačati.

8. Pri izplačilu nagrade in stroškov sodnim izvedencem morajo izplačevalci, konkretno tožena stranka ZPIZ Slovenije, upoštevati določbe Pravilnika in davčni status prejemnika. V konkretnem primeru je sodni izvedenec medicinske stroke podal izvedensko mnenje. Gre za sodnega izvedenca, ki občasno opravi izvedensko delo za sodišče, hkrati pa opravlja samostojno dejavnost. Po ZDoh-2 se doseženi dohodek šteje za dohodek iz dejavnosti, ki ga je treba nakazati na ločen transakcijski račun, odprt za namene opravljanja dejavnosti, prispevek v višini 8,85 % za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa se ne obračuna, ker sodni izvedenec sam plačuje prispevke iz naslova opravljanja neodvisne dejavnosti.

9. Sodišče prve stopnje se je sicer v obrazložitvi sklicevalo na določbo 18. člena ZPIZ-2, kar na samo odločitev ne vpliva, zaradi česar pritožbeno sodišče izpodbijanega sklepa ni spremenilo na način, kot se zavzema pritožba. V izpodbijanem delu izreka namreč ni specificirano določeno, katere dajatve je dolžan izvesti plačnik, to je toženec, ampak samo prispevke oziroma dajatve v skladu z veljavnimi predpisi. Torej nič več in nič manj kot je določeno za zavarovance s takšnim statusom, kot ga ima postavljeni sodni izvedenec. Glede na jasno določbo tretjega odstavka 18. člena ZPIZ-2 se ne glede na določbo drugega odstavka 13. člena tega zakona oseba zavaruje na podlagi 18. člena tega zakona, če ni zavarovana po določbah 14. do 17. člena, 19. ali 25. člena tega zakona.

10. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 249.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 18, 18/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
08.03.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE1ODkx