VDSS Sodba in sklep Psp 379/2017

Jedro

Klljub temu, da je za dohodek iz študentskega dela predvidena posebna davčna olajšava, gre za obdavčljiv dohodek, zato se po 12. členu ZUPJS upošteva med dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja družine.

Izrek

I. Pritožba drugotožnice se zavrže.

II. Pritožba prvo - in tretjetožnika se zavrne in se v delu, ki se nanaša na odločbe št. ... z dne 20. 10. 2014 in št. ... z dne 3. 10. 2016 ter št. ... z dne 20. 10. 2014 in št. ... z dne 3. 10. 2016, potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ^... z dne 20. 10. 2014, št. ... z dne 20. 10. 2014, št. ... z dne 3. 10. 2016, št. ... z dne 3. 10. 2016 in št. ... z dne 3. 10. 2016 ter vrnitev zadev v ponovno upravno odločanje.

2. Zoper sodbo se pritožujejo tožeče stranke zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se primarno uporabljajo podatki iz odločb oziroma informativnih izračunov dohodnine za prejšnje koledarsko leto. Iz informativnega izračuna za leto 2013 zato jasno izhaja, kateri dohodki se upoštevajo. Dohodki drugo - in tretje tožeče stranke so oproščeni plačila dohodnine in v informativnem izračunu niso prikazani. Dohodki dijakov in študentov, upravičenih do posebne olajšave, ne predstavljajo obdavčljivih dohodkov in se po 12. členu ZUPJS ne upoštevajo. V informativnem izračunu dividende niso prikazane. Gre za dohodek iz kapitala, ki se poveča za fiktivno ugotovljen dohodek po 19. členu ZUPJS, in ne za periodični dohodek. Vrednost dividend je vsako leto različna. Davčna osnova so dosežene dividende in niso vključene v dohodninsko napoved. Prilagajo informativni izračun za odmero dohodnine za prvotožnika, odločbe z dne 6. 5. 2015 o priznanju državne štipendije drugo - in tretje toženi stranki za šolsko leto 2012/2013 in otroškem dodatku od 1. 5. 2013 do 30. 4. 2014, odločbo z dne 13. 4. 2017 o priznanju državne štipendije drugotožnici v šolskem letu 2013/2014 in z dne 22. 6. 2017 o mirovanju te štipendije.²

3. Pritožba drugotožnice ni popolna, pritožba prvo - in tretje tožnika ni utemeljena.

K pritožbi drugotožnice

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta pritožbo podpisala le prvo - in tretjetožnik.

5. Po 335. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP)³ mora pritožba med drugim obsegati tudi podpis pritožnika. Nepodpisana pritožba je nepopolna. Po 336. členu ZPP se ne vrača v dopolnitev, temveč jo sodišče, če je bila stranka s pravnim poukom seznanjena s sestavinami, ki jih pritožba mora vsebovati, in tudi opozorjena, da se nepopolne pritožbe ne vračajo v popravo (6. odstavek 324. člena ZPP), na temelju 3. odstavka 343. člena oziroma 352. člena ZPP zavrže.

6. V obravnavni zadevi je za drugotožnico podano prav takšno procesno dejansko stanje. Čeprav izpodbijana sodba vsebuje pravilen pravni pouk tako o obveznih sestavinah pritožbe kot o posledicah nepopolne pritožbe, drugotožnica pritožbe ni podpisala.

7. Navedeno pomeni, da pritožbe drugotožnice zoper zavrnitev tožbenega zahtevka v delu, ki se nanaša nanjo (zavrnilne odločbe št. ... z dne 20. 10. 2014 in št. ... z dne 3. 10. 2016 o državni štipendij), ni mogoče vsebinsko obravnavati in je bilo potrebno njeno pritožbo po 352. členu ZPP zavreči.

K pritožbi prvo - in tretjetožnika

8. Po preizkusu zadeve v delu, ki se nanaša na prvo - in tretjetožnika in v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek v tem delu ob ugotovljenem dejanskem stanju materialno pravno pravilno zavrnjen. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

9. Predmet pritožbenega postopka je presoja pravilnosti in zakonitosti zavrnilnih odločb št. ... z dne 20. 10. 2014 in št. ... o pravici tretjetožnika do državne štipendije v šolskem letu 2014/2015 ter odločb št. ... z dne 20. 10. 2014 in št. ... z dne 3. 10. 2014 o upravičenosti prvotožnika do otroškega dodatka za tretjetožnika od 1. 9. 2014 do 31. 8. 2015 v znesku 39,10 EUR. Ugotovljeno je bilo, da je z dohodkom na družinskega člana, ki presega 53 % neto povprečne mesečne plače, presežen cenzus, določen za dodelitev državne štipendije, prvotožnik pa je upravičen za tretjetožnika do otroškega dodatka v višini, določeni za 6. dohodkovni razred.

10. V pritožbenem postopku je sporno, ali so bili v obravnavanih predsodnih upravnih postopkih pri ugotavljanju materialnega položaja družine pravilno upoštevani dohodki iz naslova študentskega dela in dividende. Zaključek sodišča prve stopnje, da se v dohodek družine upošteva obe vrsti dohodka, je pravilen.

11. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)⁴. Po 1. točki 1. odstavka 12. člena tega zakona se med dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka in državne štipendije se upošteva dohodek v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge, razen eksplicitno določenih dohodkov, ki se upoštevajo kot tekoči dohodki. Ugotovljen dohodek se na podlagi 16. člena ZUPJS poveča za fiktivno ugotovljen dohodek zaradi upoštevanja premoženja skladno z 19. členom ZUPJS. Kaj se šteje v premoženje, je določeno v 17. členu ZUPJS. Po 5. točki 1. odstavka tega člena se v premoženje šteje vrednostne papirje.

12. Odločilnega pomena za vštevanje določenega dohodka med dohodke za ugotavljanje materialnega položaja je torej, ali gre za obdavčljiv dohodek oziroma dohodek, oproščen plačila dohodnine po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2)⁵. Po 15. členu ZDoh-2 so z dohodnino obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni, oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Pri tem so dohodki vsi dohodki in dobički, ne glede na vrsto, če ni s tem zakonom drugače določeno. Dohodki so določeni v 18. členu ZDoh-2. Kaj se ne šteje za dohodek, pa je določeno v 19. členu ZDoh-2.

13. Sodišče prve stopnje, sklicujoč se tudi na sodno prakso pritožbenega sodišča, povsem pravilno razloguje, da je dohodek iz naslova študentskega dela, prejet na podlagi delovršne ali kakšne druge pogodbe, obdavčljiv dohodek in ne gre za dohodek, ki bi bil oproščen dohodnine. Po 20. do 34. členu ZDoh-2 med taksativno določenimi dohodki in prejemki, ki so oproščeni plačila dohodnine, ni dohodka iz naslova študentskega dela. Pri dohodku iz naslova študentskega dela kot obdavčljivem dohodku je do predvidene meje zakonsko določena davčna olajšava. Na podlagi 3. odstavka 113. člena ZDoh-2 se rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, do dopolnjenega 26. leta starosti prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, v znesku, ki je enak 75 % zneska splošne olajšave iz 111. člena tega zakona. Prizna se tudi osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejša od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa.

14. Čeprav je torej za dohodek iz študentskega dela predvidena posebna davčna olajšava, gre za obdavčljiv dohodek, zato se po 12. členu ZUPJS upošteva med dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja družine. Drugačno stališče pritožnikov je materialno pravno zmotno in zato nesprejemljivo.

15. Pravilno je tudi razlogovanje sodišča prve stopnje, da so dividende, čeprav gre po 80. členu ZDoh-2 za dohodek iz kapitala, obdavčljiv dohodek. Dohodki iz kapitala se obdavčujejo z dohodnino po proporcionalni stopnji, ki je načeloma 25 % in brez upoštevanja davčnih olajšav. Tovrstni dohodki se ne vključujejo v letno dohodninsko napoved, saj se izračunana in plačana dohodnina od navedenih dohodkov šteje za dokončni davek, in torej niso prikazani v informativnem izračunu. Če dividende izplača podjetje v Sloveniji kot plačnik davka, mora ta izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj kot dohodnino.

16. Čeprav torej dividende niso prikazane v informativnem izračunu dohodnine, gre za obdavčljivi dohodek, zato se po 12. členu ZUPJS upoštevajo med dohodke, ki se kot dohodek upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja družine. Obravnavane dividende so bile zato v izpodbijanih odločbah pravilno vštete med dohodke družine, prejete v letu 2013, kot koledarskem letu pred vložitvijo vloge. Glede na pritožbene navedbe pa je potrebno pojasniti, da so bili vrednostni papirji (ki so podlaga za obravnavane dividende) v predsodnih upravnih postopkih pravilno upoštevani v premoženje družine in kot del fiktivno ugotovljenega dohodka prišteti drugim dohodkom družine.

17. Na podlagi vsega predhodno navedenega je pritožbeno sodišče na temelju 353. člena ZPP pritožbo prvo- in tretjetožnika kot neutemeljeno zavrnilo in v delu, ki se nanaša na njiju, torej v II. točki izreka te sodne odločbe citirane odločbe, potrdilo izpodbijano sodbo. Šele s pritožbo priložene listine, razen odločbe z dne 22. 6. 2017, predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto.⁶ Tudi sicer so glede na obrazloženo za pritožbeno rešitve zadeve te listine pravno irelevantne.

-------------------------------
¹ Pravilno št. ....
² Priloge A/25 do A/29 sodnega spisa.
³ Ur. l. RS, št. 73/2003 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
⁴ Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami.
⁵ Ur. l. RS, št. 117/2006 s spremembami.
⁶ 1. odstavek 337. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

08.03.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 100/2018
• VDSS sodba Psp 622/2015
• VSRS Sodba VIII Ips 6/2023