VDSS Sodba X Pdp 351/2017

Jedro

Sprejemanje aktov oz. sprememb sistemizacije delovnih mest (število delovnih mest, pogoji za njihovo zasedbo) spada med avtonomne odločitve delodajalca, ker je v njegovi pristojnosti, da si organizira delovni proces. To velja tudi za delodajalca v javnem sektorju glede določanja delovnih mest s pogojem znanja jezika manjšine (oz. z dodatkom za dvojezičnost). Gre za avtonomne odločitve delodajalca, v katere sodišče niti ne sme posegati, nasprotna udeleženka pa je imela suvereno pravico, da ukine določena delovna mesta oz. sistemizira nova, glede na potrebe po zahtevanem znanju jezika narodne skupnosti.

Nasprotna udeleženka kot delodajalec je pristojna za sprejemanje odločitev v zvezi z vsebino sistemizacije in njenimi spremembami, ki pa morajo biti skladne z zakonskimi in podzakonskimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami. Predlagatelj neskladnosti akta o spremembah sistemizacije z zakonom konkretno ni uveljavljal, pa tudi v pritožbi konkretno ne navaja, s katerimi določbami zakonskih ali podzakonskih predpisov oziroma kolektivne pogodbe naj bi bile sprejete spremembe sistemizacije v nasprotju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagatelja, ki se glasi:

"1. Ugotovi se, da je Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mest in nazivih v Policiji, št.... z dne 22. 7. 2015, nezakonit.

2. Nasprotna udeleženka je dolžna povrniti predlagatelju stroške tega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila," (I. točka izreka sodbe). Obenem je odločilo, da je predlagatelj dolžan nasprotni udeleženki povrniti stroške postopka v znesku 468,18 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila (II. točka izreka sodbe).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje predlagatelj zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku predlagatelja in nasprotnemu udeležencu naloži v plačilo stroške postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku 15 - dnevnega paricijskega roka do plačila.

Bistvo tega spora je v tem, da nasprotna udeleženka ni imela nobenih razumnih in zakonitih razlogov za spremembo akta o sistemizaciji glede dodatka za dvojezičnost, ampak je to storila zato, da se je s tem izognila izvedbi postopka premestitve iz razloga nesposobnosti, v katerem bi se lahko posamezniki spustili v spor glede presoje, ali imajo ustrezna potrdila o znanju jezika narodnih skupnosti ali ne.

Ob ugotovitvah nasprotne udeleženke v sklopu revizije delovnih mest s pogojem znanja jezika narodne skupnosti in dodatkom za dvojezičnost, da 7 uslužbencev PU A. in 5 uslužbencev PU B. nima ustreznih dokazil o ravni znanja italijanskega oz. madžarskega jezika, bi morala nasprotna udeleženka izvesti postopek skladno z 2. točko prvega odstavka 149. člena ZJU in navedene javne uslužbence premestiti na drugo delovno mesto zato, ker nimajo ustreznih dokazil o znanju jezika narodne skupnosti, zaradi česar so nesposobni za opravljanje dela na delovnih mestih, ki jih zasedajo in za katera je zahtevano znanje jezika narodne skupnosti. Namesto da bi ta postopek, v katerem bi javni uslužbenci imeli možnost dokazovati, da imajo ustrezna potrdila, izvedla, je nasprotna udeleženka spremenila akt o sistemizaciji in delovna mesta, ki jih je zasedalo navedenih 7 uslužbencev PU A. in 5 uslužbencev PU B., spremenila tako, da je na teh delovnih mestih ukinila dodatek za dvojezičnost in dodatek za dvojezičnost prenesla na druga (trenutno nezasedena) delovna mesta, tako da se je število "dvojezičnih" delovnih mest ohranilo.

Do enakega končanega rezultata bi nasprotna udeleženka prišla ob pravilnem ravnanju, če bi skladno s 149. členom ZJU uslužbencem, za katere je menila, da nimajo ustreznih potrdil, izdala sklepe o premestitvi s trenutnih delovnih mest na druga nezasedena delovna mesta, ki niso upravičena do dodatka za dvojezičnost, zaradi razloga nesposobnosti, vendar bi v tem primeru javni uslužbenci imeli možnost nasprotovati stališčem nasprotne udeleženke in dokazovati, da imajo ustrezna potrdila (o znanju jezika narodne skupnosti). Te možnosti pa sedaj, glede na ravnanje nasprotne udeleženke in spremembo akta o sistemizaciji, niso imeli, ker je nasprotna udeleženka za dosego tega istega namena zlorabila svojo pravico do spremembe sistemizacije delovnih mest in s tem brez presojanja, ali so dokazila uslužbencev primerna ali ne, dosegla, da so bili premeščeni na popolnoma enaka delovna mesta (z istim nazivom in istim opisom del in nalog) in z le eno razliko, da na novih delovnih mestih nimajo več pravice do dodatka za dvojezičnost.

Razlog za spremembo akta o sistemizaciji je bil torej v tem, da posamezni javni uslužbenci ne izpolnjujejo pogoja znanja jezika narodne skupnosti oz. nimajo ustreznih dokazil. Navedeno pa ne predstavlja utemeljenega razloga, zaradi katerega ima nasprotna udeleženka pravico do spremembe akta o sistemizaciji. Namen nasprotne udeleženke pri spremembi sistemizacije je bil torej zgolj v tem, da posamezni točno določeni javni uslužbenci ne prejemajo več dodatka za dvojezičnost. Opisano ravnanje nasprotne udeleženke predstavlja zlorabo instituta pravice do spremembe akta o sistemizaciji. 7. člen Obligacijskega zakonika, ki uzakonja načelo prepovedi zlorabe pravic, določa, da so pravice iz obligacijskih razmerjih omejene z enakimi pravicami drugih in jih je potrebno izvrševati v skladu s temeljnimi načeli zakona in z njihovim namenom. Da gre v tem primeru za zlorabo pravice, je razvidno iz tega, da je nasprotna udeleženka zaradi rešitve individualnih primerov spremenila akt o sistemizaciji in s tem svojim ravnanjem javnim uslužbencem, za katere je ugotovila, da nimajo ustreznih dokazil (o znanju jezika), odvzela možnost nadaljevanja z delom na delovnih mestih, ki jih zasedajo, če bi npr. dokazali, da so njihova potrdila ustrezna. Ta njihova pravica jim je bila odvzeta zato, ker se po spremembi akta o sistemizaciji ni več odločalo ali sploh imajo ustrezna dokazila ali ne, ampak se je samo ugotovilo, da so bila njihova obstoječa delovna mesta črtana in je zato utemeljeno, da se jih razporedi na novo oblikovana delovna mesta. Vseh 12 javnih uslužbencev je tako izgubilo svoje dotedanje pravice brez možnosti kakršnegakoli ugovora zato, ker v individualnih sporih, ki potekajo na podlagi premestitve zaradi spremembe akta o sistemizaciji, ne morejo ugovarjati razlogu nezakonitosti akta o sistemizaciji. Prvostopenjsko sodišče se do navedb predlagatelja o tem, da je nasprotna udeleženka zlorabila svojo pravico, kar je sicer bistveno in je bil tudi temeljni očitek nasprotne udeleženke, sploh ni v ničemer opredelilo, in je s tem kršilo svojo dolžnost opredelitve ter s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji; ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Pri navedenem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba.

6. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožba izrecno uveljavlja in utemeljuje s pritožbenimi navedbami, da se sodišče ni opredelilo do navedb predlagatelja o tem, da je nasprotna udeleženka zlorabila svojo pravico v zvezi s sprejemanjem akta o sistemizaciji delovnih mest oziroma sprememb tega akta, kar je bistveno in je bil tudi temeljni očitek nasprotni udeleženki. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana takrat, kadar stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, ne pa v primeru, kadar se sodišče do navedb predlagatelja ne opredeli. Pritožba torej v tem delu smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar prav tako neutemeljeno, saj izpodbijana sodba vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki so jasni in med seboj niso v nasprotju, tako da jo je vsekakor mogoče preizkusiti.

7. Dejansko stanje o odločilnih dejstvih je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, sodišče prve stopnje pa je pravilno uporabilo tudi materialno pravo in sprejelo pravilno odločitev. Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, ki je ustrezno obrazložena.

8. Temeljni argumenti izpodbijane sodbe, s katerimi sodišče prve stopnje utemeljuje svojo odločitev o zavrnitvi predloga predlagateljev, so naslednji:

- Nasprotna udeleženka je v postopku sprejemanja sprememb akta o sistemizaciji spoštovala zakonska določila, zlasti določbe 10. in 22. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 - ZDR-1) ter določbe 17. in 26. člena Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 56/2002 in nasl. - ZJU), kakor tudi določbe 22. f člena Kolektivne pogodbe za policiste.

- Za predlagatelja je sporen le del sprememb sistemizacije nekaterih dvojezičnih delovnih mest, za katere je bilo v sklopu Revizije delovnih mest z dodatkom za dvojezičnost (A 7) ugotovljeno, da je potrebno odpraviti nepravilnosti, ker so 12 delovnih mest z dodatkom za dvojezičnost zasedali uslužbenci, ki niso imeli ustreznih dokazil o izpolnjevanju pogoja osnovne ravni znanja italijanskega oz. madžarskega jezika, zaradi česar je bilo potrebno ta pogoj in dodatek črtati in ga določiti na drugih delovnih mestih (ker se mora ohraniti število dvojezičnih delovnih mest).

- V postopku sprejemanja sprememb akta o sistemizaciji je bil dne 14. 7. 2015 usklajevalni sestanek s sindikati, ki niso soglašali s spremembami sistemizacije za ta delovna mesta, češ da gre za poseg v pridobljene pravice delavcev, ki so v preteklosti izpolnjevali pogoje za zasedbo teh delovnih mest. Nasprotna udeleženka se je do pripomb predloga opredelila in obrazložila neusklajene spremembe, sklicujoč se na revizijo.

- Delodajalec glede vprašanj, ki so vsebina splošnega akta o sistemizaciji delovnih mest, avtonomno odloča. Predhodno si mora pridobiti mnenje delavcev (sindikata), ni pa vezan na mnenje oziroma soglasje delavskih predstavnikov (5. odstavek 26. člena ZJU). Takšno stališče je bilo v podobnem primeru zavzeto v sodbi Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 449/2009.

- Sprejemanje aktov oz. sprememb sistemizacije delovnih mest (število delovnih mest, pogoji za njihovo zasedbo) spada med avtonomne odločitve delodajalca, ker je v njegovi pristojnosti, da si organizira delovni proces. To velja tudi za delodajalca v javnem sektorju glede določanja delovnih mest s pogojem znanja jezika manjšine (oz. z dodatkom za dvojezičnost). Gre za avtonomne odločitve delodajalca, v katere sodišče niti ne sme posegati, nasprotna udeleženka pa je imela suvereno pravico, da ukine določena delovna mesta oz. sistemizira nova, glede na potrebe po zahtevanem znanju jezika narodne skupnosti.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilna, saj je bil postopek sprejemanja akta izveden v skladu s predpisi. Pritrditi pa je potrebno tudi stališču, da je nasprotna udeleženka kot delodajalec pristojna za sprejemanje odločitev v zvezi z vsebino sistemizacije in njenimi spremembami, ki pa morajo biti skladne z zakonskimi in podzakonskimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami. Predlagatelj neskladnosti akta o spremembah sistemizacije z zakonom konkretno ni uveljavljal, pa tudi v pritožbi konkretno ne navaja, s katerimi določbami zakonskih ali podzakonskih predpisov oziroma kolektivne pogodbe naj bi bile sprejete spremembe sistemizacije v nasprotju.

10. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da naj bi šlo v obravnavanem primeru za zlorabo pravic s strani nasprotne udeleženke kot delodajalca v zvezi s sprejemanjem sprememb sistemizacije. Motivi, zaradi katerih je bila spremenjena sistemizacija, oziroma zaradi katerih so bili pri posameznih delovnih mestih spremenjeni pogoji za zasedbo določenih delovnih mest tako, da se je pogoj znanja jezika manjšine črtal, kar je imelo za posledico izgubo pravice do dodatka za dvojezičnost, ne morejo biti odločilni. Zgolj zaradi domnevno nedopustnih motivov delodajalca, ki so ga vodili v spremembe akta o sistemizaciji, da bi si poenostavil postopek premestitve delavcev, ki niso imeli ustreznih dokazil o znanju jezika manjšine in so zasedali delovna mesta, na katerih se je pogoj znanja manjšine zahteval ter prejemali dodatek za dvojezičnost, sprejeti akt ni nezakonit, če vsebina sprememb ni v nasprotju z zakonom, podzakonskimi akti oziroma s kolektivnimi pogodbami, kar pa v obravnavanem primeru ni. Ker je predlog za ugotovitev nezakonitosti Akta o spremembah in dopolnitvah Akta o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in nazivih v Policiji z dne 22. 7. 2015 neutemeljen, ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.

11. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (154., 165. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

08.01.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba in sklep X Pdp 804/2019
• VDSS Sodba in sklep X Pdp 4/2020
• VDSS sodba X Pdp 829/2009