VDSS Sodba Psp 295/2017

Jedro

Po stališču pritožbenega sodišča vpisa pri 22- oziroma 23- letih starosti v 1. letnik srednješolskega izobraževanja odraslih, ki ni kontinuirano nadaljevanje šolanja, temveč začetek srednješolskega izobraževanja šele več let po zaključenem osnovnošolskem izobraževanju, če za to ni utemeljenih, na primer zdravstvenih razlogov, ni mogoče šteti za redno šolanje.

Vprašanje rednega šolanja ob tožničinem zatrjevanju, da sta polnoletna otroka B.B. in A.A. v 1. letnik srednješolskega izobraževanja vpisana zgolj zaradi formalnega statusa udeleženca v izobraževanju odraslih, ki jima omogoča opravljanje dela na napotnico za lastno preživljanje, v predsodnem niti sodnem postopku sploh ni bilo razčiščevano. Starši so polnoletna otroka B.B. in A.A. zakonsko dolžni preživljati le, če se redno šolata. Le v tem primeru bi lahko šlo za neutemeljeno opustitev uveljavljanja pravice do preživnine od očeta in posledično za krivdni razlog v smislu 7. odstavka 12. člena ZUPJS.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi:

"Odločbi št. ... z dne 27. 11. 2015 in št. ... z dne 19. 12. 2016 se odpravita ter zadeva vrne v ponovno upravno odločanje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti 91,80 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

II. Tožena stranka je dolžna tožnici v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti 114,74 EUR stroškov pritožbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo v izreku sodbe citiranih odločb, priznanje pravice do otroškega dodatka od 1. 9. 2015 dalje in izplačilo neupravičeno neizplačanih javnih sredstev v znesku 1.172,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznega zapadlega mesečnega zneska otroškega dodatka v višini 97,73 EUR v plačilo do plačila, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sklenilo je, da tožnica sama krije svoje stroške postopka.

2. Sodbo izpodbija tožnica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitev postopka s predlogom na spremembo v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku, oziroma podredno razveljavitev in vrnitev v novo sojenje ter povračilo stroškov.

Nasprotuje zaključku, da sta A.A. in B.B. opustila uveljavljanje pravice do dohodka, ki bi izboljšal materialni položaj družine. Četudi bi preživnino uveljavljala, bi bil zaradi neizpolnjevanja pogoja rednega šolanja zahtevek zavrnjen. Posledično kljub uveljavljanju preživnine ne bi prišlo do izboljšanja materialnega položaja družine. Sodišče v nasprotju s 7. odstavkom 12. člena ZUPJS ni ugotavljalo niti se ni opredelilo, ali gre za utemeljeno ali neutemeljeno neuveljavljanje pravice. Če bi se B.B. in A.A. redno šolala, bi preživnino uveljavljala. Vendar jima po 2. odstavku 123. člena ZZZDR in sodni praksi ne bi bila priznana. Redno šolanje pomeni zlasti redno izpolnjevanje šolskih obveznosti in ga ni mogoče enačiti samo s formalnim statusom dijaka (II Ips 185/2003).

B.B. in A.A. sta bila sicer v šolskem letu 2015/2016 vpisana v prvi letnik Srednje poklicne in strokovne šole C., program D. - izobraževanje odraslih, vendar le zaradi statusa dijaka za opravljanje dela dijakov. Do 4. 1. 2016 nista opravila nobene študijske obveznosti in se udeleževala predavanj in seminarjev. Ne želita si pridobiti izobrazbe, temveč zaradi lastnega preživljanja opravljata delo dijakov. B.B. se je v aprilu 2016 redno zaposlil, A.A. pa je nadaljevala z delom dijaka. Izkazala nista niti pripravljenosti za izpolnjevanje šolskih obveznosti. Tudi v letu 2014 se nista redno šolala. Ali sta opravljala šolske obveznosti, v predsodnem postopku ni bilo ugotavljano. Uveljavljanje preživnine bi bilo nesmotrno, saj s tožbo ne bi uspela, posledično bi ju le stroškovno bremenilo. Za neutemeljeno opustitev uveljavljanja preživnine bi šlo, če bi izpolnjevala šolske obveznosti, oziroma se redno šolala, pa kljub temu ne bi uveljavljala preživnine. Dohodek družine, ki jo sestavljajo tožnica in trije otroci, bi bilo potrebno deliti s štirimi, ne le dvema osebama, oziroma se ju sploh ne more šteti za osebi, ki bi jih bila dolžna preživljati. Sicer pa pravico do otroškega dodatka uveljavlja za E.E., ne pa B.B. in A.A..

Obrazložitev sodbe, da se tožnica ne more sklicevati na pravni standard rednega šolanja in statusa dijaka uveljavljati kot zakonito podlago za opravljanje dela preko študentskih napotnic in hkrati uveljavljati fiktivnost statusa kot razlog za neuspešno uveljavljanje preživnine in nato še do otroškega dodatka, je pomanjkljiva in nejasna. Zakonodaja dopušča položaj osebe, ki ima formalni status dijaka in opravlja dijaško delo, vendar se ne šola redno, ker ne izpolnjuje redno šolskih obveznosti. Sodišče pomanjkljivo in pavšalno obrazlaga tudi, da gre za zlorabo pravice do izobraževanja in prikrajšanje drugih študentov do te pravice. Njunega položaja ni mogoče enačiti s splošno problematiko študentskega dela.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku¹ (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaradi pomanjkljivosti postopka ostalo dejansko stanje v sodnem in predsodnem upravnem postopku popolnoma nerazčiščeno. Posledično ni mogoč preizkus pravilne uporabe materialnega prava, niti razsoja, da sta izpodbijana upravna akta pravilna in zakonita.

Predmet spora in dejanske okoliščine konkretnega primera

5. V obravnavani zadevi gre za spor o neupravičenosti do otroškega dodatka zaradi spremenjenih okoliščin ter posledičnega vračila neupravičeno prejetih javnih sredstev. V obravnavanem predsodnem upravnem postopku je bilo po tem, ko je bil tožnici z odločbo z dne 21. 10. 2014 že priznan otroški dodatek v višini 97,73 EUR med drugim tudi za september 2015, odločeno, da se ta odločba razveljavi z dnem 1. 9. 2015, da tožnica za sina E.E. od 1. 9. 2015 dalje ni upravičena do otroškega dodatka in da je dolžna vrniti neupravičeno prejeti otroški dodatek za september 2015.

Čeprav je bil v tožničino družino upoštevan le mladoletni sin E.E., torej skupaj s tožnico dva družinska člana, so bili za ugotavljanje materialnega položaja družine v dohodke in premoženje sočasno upoštevani tudi dohodki polnoletnih otrok B.B. in A.A.². Zaradi neuveljavljanja preživnine od očeta, čeprav sta bila v šolskem letu 2015/2016 oba vpisana v 1. letnik Srednje poklicne in strokovne šole C., program D. - izobraževanje odraslih, je podan krivdni razlog, zaradi katerega ju ob siceršnjem upoštevanju njunih dohodkov in premoženja ni mogoče upoštevati med družinske člane.

6. Vendar je zaključek sodišča prve stopnje in pred njim toženca, da je tak krivdni razlog podan, najmanj preuranjen. Zaradi delno zmotnega materialno pravnega izhodišča, da vpis v srednješolsko izobraževanje odraslih zgolj z namenom opravljanja dela dijaka za zagotovitev lastnih sredstev za preživljanje, ni dopustno, ni bilo razčiščevano niti ugotovljeno, ali gre za utemeljeno ali neutemeljeno opustitev uveljavljanja preživnine.

Materialnopravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve

7. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS).³ Poleg vlagatelja se pri ugotavljanju materialnega položaja za dodelitev otroškega dodatka upoštevajo otroci, ki jih je dolžan preživljati po zakonu (2. točka 1. odstavka 10. člena ZUPJS). Dohodke in prejemke oseb iz 10. člena ZUPJS, ki se štejejo v dohodek, ki se upošteva, določa 1. odstavek 12. člena ZUPJS. Med drugim se po 4. točki 1. člena te določbe upošteva tudi preživnina.

8. Ob takšni določitvi kroga oseb, ki se štejejo v družinske člane vlagatelja, in dohodkov, ki se upoštevajo pri ugotavljanju njihovega materialnega položaja, 7. odstavek 12. člena ZUPJS določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja ne upošteva oseba, ki je neutemeljeno opustila uveljavljanje pravice do dohodkov iz 1. odstavka tega člena, razen pravic po tem zakonu, ki bi vplivali na socialno-ekonomski položaj te osebe ali drugih oseb, ki se poleg nje upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, kljub temu pa se pri uveljavljanju pravic po tem zakonu upoštevajo njeni dohodki in premoženje. Pomeni, da osebe, ki bi sicer štela med družinske člane, pa neutemeljeno opusti uveljavljanje pravice do po ZUPJS upoštevnih dohodkov, med drugim tudi do preživnine, ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja, torej med družinske člane, se pa njeni dohodki in premoženje upoštevajo med dohodke in premoženje družine. Posledično je povprečni dohodek na osebo v družino višji.

Vendar je v 7. odstavku 12. člena ZUPJS eksplicitno določeno, da je krivdni razlog lahko podan le, kadar je opustitev uveljavljanja pravice do določenih dohodkov neutemeljena. Ali gre za utemeljeno ali neutemeljeno opustitev uveljavljanja določene pravice oziroma dohodka, je odvisno od okoliščin vsakega konkretnega primera. Opustitev uveljavljanja preživnine je utemeljena, če po zakonu sploh ni preživninske obveznosti staršev do otroka. V tem primeru je ni mogoče uveljaviti, niti otroku očitati neutemeljene opustitve uveljavitve.

9. Starševsko dolžnost preživljanja otrok ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)⁴. Starši so otroke dolžni preživljati do polnoletnosti. Če se otrok redno šola, tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, pa tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti (123. člen ZZZDR). Starši so torej polnoletnega otroka do zakonsko določene starosti zakonsko dolžni preživljati le, če se redno šola. Redno šolanje je pravni standard, ki se zapolnjuje v vsakem posameznem primeru. Po sedanji zakonski ureditvi in tudi sodni praksi⁵ ga ni mogoče enačiti le s formalnim statusom dijaka, temveč gre predvsem za redno izpolnjevanje šolskih obveznosti z namenom pridobitve izobrazbe ali poklica zaradi zagotovitve lastnega preživljanja. Čeprav je tudi izobraževanje odraslih vsaj načeloma mogoče šteti za redno šolanje, je to odvisno od vseh okoliščin vsakega posameznega primera, med drugim tudi tega, ali gre za nadaljevanje šolanja, za redno izpolnjevanje šolskih obveznosti, ali je podan namen pridobitve izobrazbe, itd.

Po stališču pritožbenega sodišča vpisa pri 22- oziroma 23- letih starosti v 1. letnik srednješolskega izobraževanja odraslih, ki ni kontinuirano nadaljevanje šolanja, temveč začetek srednješolskega izobraževanja šele več let po zaključenem osnovnošolskem izobraževanju, če za to ni utemeljenih, na primer zdravstvenih razlogov, ni mogoče šteti za redno šolanje. Še toliko bolj, če je razlog za vpis le pridobitev statusa dijaka za opravljanje dela zaradi lastnega preživljanja. Stališče sodišča prve stopnje, da takšen vpis predstavlja zlorabo statusa dijaka in pravice do izobraževanja, ni sprejemljivo. V skladu z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti⁶ lahko dijaki in študenti ter udeleženci izobraževanja odraslih v času izobraževanja in pod zakonskimi pogoji, pri delodajalcu opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov. Začasno in občasno delo opravljajo na podlagi napotnice zavoda ali pooblaščene organizacije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom.⁷ Kot utemeljeno opozarja pritožnica, zakonodaja tovrstno obliko dela dopušča, ne da bi bilo izobraževanje oziroma vpis na določeno izobraževanje zgolj zaradi opravljanja tovrstnega dela prepovedano.

10. Vprašanje rednega šolanja ob tožničinem zatrjevanju, da sta polnoletna otroka B.B. in A.A. v 1. letnik srednješolskega izobraževanja vpisana zgolj zaradi formalnega statusa udeleženca v izobraževanju odraslih, ki jima omogoča opravljanje dela na napotnico za lastno preživljanje, v predsodnem niti sodnem postopku sploh ni bilo razčiščevano. Starši so polnoletna otroka B.B. in A.A. zakonsko dolžni preživljati le, če se redno šolata. Le v tem primeru bi lahko šlo za neutemeljeno opustitev uveljavljanja pravice do preživnine od očeta in posledično za krivdni razlog v smislu 7. odstavka 12. člena ZUPJS.

Odločitev pritožbenega sodišča

11. Zaradi predhodno izpostavljenih pomanjkljivosti upravnega postopka bi moralo že sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi na temelju 1. alineje 1. odstavka 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih⁸ (ZDSS-1) kot nezakoniti odpraviti in zadevo vrniti v ponovno predsodno odločanje. Ker tega ni storilo, je pritožbeno sodišče na podlagi 358. člena v zvezi s 1. odstavkom 351. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodne odločbe. Torej izpodbijana posamična upravna akta odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.

V ponovljenem upravnem postopku bo potrebno dopolniti postopek v nakazani smeri. V skladu s stališčem pritožbenega sodišča bo potrebno razčistiti, ali sta B.B. in A.A. utemeljeno ali neutemeljeno opustila uveljavljanje preživnine od očeta. Z zaslišanjem B.B. in A.A. bo treba ugotoviti, ali vpis v 1. letnik srednješolskega izobraževanja odraslih v okoliščinah konkretnega primera sploh predstavlja redno šolanje, oziroma ali sta vpisana zgolj zaradi opravljanja dijaškega dela, ne da bi redno izpolnjevala šolske obveznosti z namenom pridobitve izobrazbe. Šele, ko bodo razčiščena navedena sporna dejstva in izvedeni morebitni drugi dokazi, pomembni za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja, bo lahko pristojni organ o upravičenosti do otroškega dodatka zaradi spremenjenih okoliščin na novo ponovno odločil. Če se B.B. in A.A. ne šolata redno, ju zakonsko ni dolžna preživljati niti tožnica. To bi pomenilo, ne le da njunih dohodkov in premoženja ne bo mogoče šteti v dohodke in premoženje družine, temveč ju (poleg tožnice in sina E.E.) po 10. členu ZUPJS sploh ne bo mogoče upoštevati med družinske člane.

Hkrati bo moral pristojni organ v ponovljenem upravnem odločanju pri ugotavljanju dohodkov družine upoštevati 4. odstavek 12. člena ZUPJS v smeri, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje. Torej upoštevati neprejemanje preživnine za sina E.E. glede na predložene sklepe o izvršbi. V primeru pozitivne odločitve o tožničini vlogi, vloženi 28. 8. 2015, bo glede na postavljen tožbeni zahtevek potrebno skladno s sodno prakso⁹ po 378. v zvezi z 299. členom Obligacijskega zakonika,¹⁰ izplačati tudi zakonske zamudne obresti od zapadlosti vsakega posameznega mesečnega zneska otroškega dodatka oziroma eventuelne razlike med za september 2015 že izplačanim in na novo priznanim zneskom otroškega dodatka v plačilo do plačila.

Stroški postopka

12. Ker je tožnica s tožbenim zahtevkom uspela, je glede na 154. člen ZPP upravičena do povračila 91,80 EUR stroškov sodnega postopka pred sodiščem prve stopnje, priglašenih za pristop na narok.

13. Glede na pritožbeni izid je tožena stranka dolžna tožnici po 165. členu v zvezi s 154. členom ZPP povrniti tudi stroške pritožbenega postopka v priglašeni višini 114,74 EUR.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 73/2007 - UBP s spremembami.
² Gre za dohodke in premoženje iz naslova opravljanja dijaškega dela in prihrankov.
³ Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami.
⁴ Ur. l. RS, št. 69/2004 - UPB s spremembami.
⁵ Na primer II Ips 185/2003, II Ips 330/2013.
⁶ Ur. l. RS, št. 107/2006 - UBP s spremembami.
⁷ 6.b člen ZZZBP v zvezi z 192. členom Zakona o urejanju trga dela (ZUDT; Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami).
⁸ Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.
⁹ Na primer Psp 128/2015.
¹⁰ Ur. l. RS, št. 83/2011 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

07.12.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 487/2016
• VDSS sodba Psp 412/2014
• VDSS sodba Psp 611/2015