VDSS Sodba Psp 132/2017

Jedro

V 28. členu ZSVarPre so določeni krivdni razlogi, zaradi katerih denarne socialne pomoči, četudi so za to izpolnjeni drugi zakonski pogoji, ni mogoče priznati. Do denarne socialne pomoči tako ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve, oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane. Po 11. točki 28. člena ZSVarPre se kot krivdni razlog šteje izguba sredstev za preživljanje oziroma kateregakoli dohodka, ne glede na to, ali se po tem zakonu šteje v lastni dohodek ali ne, iz razlogov, na katere je oseba sama vplivala. Vendar se krivdni razlogi v primerih, določenih v 29. členu ZSVarPre, izključijo.

Po 1. odstavku 29. člena ZSVarPre se ob izpolnjevanju drugih pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči razlog iz 11. točke 2. odstavka 28. člena tega zakona po preteku šestih mesecev od njegovega nastanka ne upošteva, če upravičenec sklene dogovor o aktivnem reševanju svoje problematike iz 35. člena tega zakona, v katerem se določijo aktivnosti in obveznosti upravičenca in prenehanju upravičenosti do denarne socialne pomoči v primeru neopravičenega prenehanja izvrševanja dogovora. Pomeni, da krivdni razlog iz 11. točke 2. odstavka 28. člena ZSVarPre po preteku šestih mesecev od njegovega nastanka nima več za posledico odklonitve priznanja denarne socialne pomoči, če upravičenec sklene dogovor o aktivnem reševanju svoje problematike.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo št. ... z dne 6. 6. 2016 v zvezi z odločbo št. ... z dne 16. 5. 2016 glede upravičenosti do denarne socialne pomoči in pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev ter zadevo v tem obsegu vrnilo v ponovno upravno odločanje.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Poudarja, da je tožnik sklenil kupoprodajno pogodbo z dne 4. 11. 2015, s katero se je v zameno za gozdno zemljišče zavezal k plačilu 10.000,00 EUR. Po 1. odstavku 29. člena ZSVarPre se ob izpolnjevanju drugih pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči očitani krivdni razlog res ne upošteva, če upravičenec sklene dogovor o aktivnem reševanju socialne problematike iz 35. člena ZSVarPre, vendar je v 1. odstavku 35. člena tega zakona določeno, da se ta dogovor lahko sklene, zato je njegova sklenitev v domeni in prosti oceni centra za socialno delo. Ne gre za obveznost sklenitve dogovora, temveč za možnost, da se sklene v primeru, ko je to smotrno in bi vplivalo na izboljšanje socialnega položaja upravičenca. Tožnik bi si s sredstvi lahko sam zagotovil preživljanje. Sicer pa je potrebno sredstva v višini, ki jo tožnik mesečno plačuje za obroke po kupoprodajni pogodbi v skladu s 13. členom ZSVarPre upoštevati kot njegov lastni mesečni dohodek pri ugotavljanju materialnega položaja.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik prereka pritožbene navedbe. Navaja, da strošek nakupa gozdnega zemljišča pomeni varčevanje pri ogrevanju. Ne strinja se s tem, da naj bi se mesečni obroki upoštevali kot lastni mesečni dohodek, ki tudi sicer ne znašajo 250,00 EUR. Predlaga potrditev sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)¹ pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi ni prišlo do kršitev določb ZPP, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

6. V obravnavani zadevi gre za spor o upravičenosti do denarne socialne pomoči in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Predmet presoje je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe z dne 6. 6. 2016 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 16. 5. 2016 v delu, da tožnik ni upravičen do navedenih pravic iz javnih sredstev. Ker je sklenil kupoprodajno pogodbo z dne 4. 11. 2015, s katero se je v zameno za gozdno zemljišče zavezal k plačilu 10.000,00 EUR, je toženec štel, da je podan krivdni razlog, zaradi katerega tožniku denarne socialne pomoči ni mogoče dodeliti. Sodišče prve stopnje je sicer soglašalo, da je krivdni razlog podan, vendar je pravilno zaključilo, da je od nastanka tega razloga minilo šest mesecev, zato bi bilo potrebno tožnika pozvati k sklenitvi dogovora o aktivnem reševanju socialne problematike.

7. Do denarne socialne pomoči so po 3. odstavku 6. člena Zakona o socialno varstvenih dajatvah (ZSVarPre)² upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle, oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravice do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu. Osebe, ki niso upravičene do denarne in socialne pomoči, niso upravičene niti do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev (29. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ZUPJS)³.

8. V 28. členu ZSVarPre so določeni krivdni razlogi, zaradi katerih denarne socialne pomoči, četudi so za to izpolnjeni drugi zakonski pogoji, ni mogoče priznati. Do denarne socialne pomoči tako ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve, oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane. Po 11. točki 28. člena ZSVarPre se kot krivdni razlog šteje izguba sredstev za preživljanje oziroma kateregakoli dohodka, ne glede na to, ali se po tem zakonu šteje v lastni dohodek ali ne, iz razlogov, na katere je oseba sama vplivala. Vendar se krivdni razlogi v primerih, določenih v 29. členu ZSVarPre, izključijo.

9. Po 1. odstavku 29. člena ZSVarPre se ob izpolnjevanju drugih pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči razlog iz 11. točke 2. odstavka 28. člena tega zakona po preteku šestih mesecev od njegovega nastanka ne upošteva, če upravičenec sklene dogovor o aktivnem reševanju svoje problematike iz 35. člena tega zakona, v katerem se določijo aktivnosti in obveznosti upravičenca in prenehanju upravičenosti do denarne socialne pomoči v primeru neopravičenega prenehanja izvrševanja dogovora. Pomeni, da krivdni razlog iz 11. točke 2. odstavka 28. člena ZSVarPre po preteku šestih mesecev od njegovega nastanka nima več za posledico odklonitve priznanja denarne socialne pomoči, če upravičenec sklene dogovor o aktivnem reševanju svoje problematike. Takšno stališče je bilo v sodni praksi pritožbenega sodišča že zavzeto⁴. Določbe 29. člena v zvezi s 35. členom ZSVarPre pa ni mogoče pravilno razlagati in uporabljati na način, za katerega se zavzema pritožnik. Po 35. členu ZSVarPre center za socialno delo sicer lahko z upravičencem na podlagi opredelitve socialne problematike oziroma stisk in težav ter ocene možnih rešitev sklene dogovor o aktivnem reševanju njegove socialne problematike (vključitev v psihosocialno rehabilitacijo, zdravljenje itd.), v katerem se določijo aktivnosti in obveznosti upravičenca in prenehanje upravičenosti do denarne socialne pomoči v primeru neupravičenega prenehanja izvrševanja dogovora, vendar je v povezavi z 11. točko 2. odstavka 28. člena ZSVarPre upravičenca k sklenitvi tovrstnega sporazuma dolžan pozvati. Šele če odkloni sklenitev sporazuma, še nadalje obstaja krivdni razlog, zaradi katerega mu denarne socialne pomoči ni mogoče priznati. Drugačno tolmačenje obravnavanih določb ZSVarPre bi za uveljavljanje denarne socialne pomoči pomenilo nesorazmerne posledice.

10. Čeprav je v obravnavanem primeru od nastanka krivdnega razloga, torej sklenitve obravnavane pogodbe z dne 4. 11. 2015, do izdaje prvostopenjske odločbe 16. 5. 2016 preteklo več kot šest mesecev, tožnik v predsodnem upravnem postopku ni bil niti pozvan k sklenitvi sporazuma iz 35. člena ZSVarPre. To pa je za odločitev v tej zadevi edino bistveno. Sodišče prve stopnje je iz navedenih razlogov utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi glede denarne socialne pomoči in pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in zadevo v tem obsegu vrnilo v ponovno upravno odločanje. V ponovljenem upravnem postopku bo potrebno postopati v skladu z materialnopravnim stališčem in napotili sodišča prve stopnje. Tožnika bo potrebno pozvati k sklenitvi sporazuma iz 35. člena ZSVarPre, nato pa, če bo tak dogovor sklenjen, ugotoviti, ali izpolnjuje vse pogoje za priznanje sporne pravice do denarne socialne pomoči in pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, vključno z ugotavljanjem materialnega položaja.

11. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami.
⁴ Psp 295/2016.

Datum zadnje spremembe:

19.10.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 90/2019
• VDSS Sodba Psp 52/2022
• VDSS sodba Psp 295/2016