<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Pdp 352/2017

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2017:PDP.352.2017
Evidenčna številka:VDS00004158
Datum odločbe:23.08.2017
Senat:mag. Biserka Kogej Dmitrovič (preds.), Samo Puppis (poroč.), mag. Aleksandra Hočevar Vinski
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:obstoj delovnega razmerja

Jedro

Tožena stranka v pritožbi utemeljeno izpostavlja bistveno dejstvo, da je bil tožnik celotno vtoževano obdobje zaposlen v svojem podjetju (d. o. o.), zaradi česar mu je sodišče prve stopnje nezakonito priznalo delovno razmerje s toženo stranko. Delavec namreč ne more biti hkrati (v istem obdobju) v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih, kar izhaja iz 147. člena ZDR-1 in iz uveljavljene sodne prakse.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijani del sodbe v I., II., III., IV. in VII. točka izreka spremeni tako, da se sodba v tem delu na novo glasi:

"Tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"I. Tožeča stranka je v delovnem razmerju pri toženi stranki od 1. 1. 2011 dalje za nedoločen čas."

"II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki izročiti v podpis pogodbo o zaposlitvi za delo kamermana specialista VII/2 za nedoločen čas od 1. 1. 2011 dalje, za 34. plačilni razred, s plačo v višini 1.606,68 EUR bruto mesečno, z izplačilom najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec."

"III. Tožena stranka je dolžna tožečo stranko prijaviti v zavarovanja in za čas od 1. 5. 2011 dalje urediti vpis delovne dobe pri matični evidenci ZPIZ, vse v roku 8 dni pod izvršbo."

"IV. Tožena stranka je dolžna v 8 dneh od prejema sodbe tožeči stranki za čas od 1. 1. 2011 do pravnomočnosti sodbe obračunati plačo za opravljeno delo v višini 1.606,68 EUR bruto mesečno ter po odvodu pripadajočih davkov in prispevkov za zavarovanja tožeči stranki izplačati neto znesek, zmanjšan za že prejeta plačila, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 19. v mesecu za plačo preteklega meseca do plačila. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati prevoz na delo in z dela ter regres za prehrano med delom:

- za mesec januar 2011 prevoz v višini 337,61 EUR in prehrana v višini 63,07 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 2. 2011 dalje do plačila,

- za mesec februar 2011 prevoz v višini 493,43 EUR in prehrana v višini 63,07 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 3. 2011 dalje do plačila,

- za mesec marec 2011 prevoz v višini 493,43 EUR in prehrana v višini 63,07 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 4. 2011 dalje do plačila,

- za mesec april 2011 prevoz v višini 545,37 EUR in prehrana v višini 63,07 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 5. 2011 dalje do plačila,

- za mesec maj 2011 prevoz v višini 337,61 EUR in prehrana v višini 63,07 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 6. 2011 dalje do plačila,

- za mesec junij 2011 prevoz v višini 337,16 EUR in prehrana v višini 85,33 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 7. 2011 dalje do plačila,

- za mesec julij 2011 prevoz v višini 337,16 EUR in prehrana v višini 44,52 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 8. 2011 dalje do plačila,

- za mesec avgust 2011 prevoz v višini 337,16 EUR in prehrana v višini 29,68 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 9. 2011 dalje do plačila,

- za mesec september 2011 prevoz v višini 233,72 EUR in prehrana v višini 18,55 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 10. 2011 dalje do plačila,

- za mesec oktober 2011 prevoz v višini 337,16 EUR in prehrana v višini 70,49 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 11. 2011 dalje do plačila,

- za mesec november 2011 prevoz v višini 337,16 EUR in prehrana v višini 74,20 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 12. 2011 dalje do plačila,

- za mesec december 2011 prevoz v višini 493,43 EUR in prehrana v višini 51,94 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 1. 2012 dalje do plačila,

- za mesec januar 2012 prevoz v višini 337,16 EUR in prehrana v višini 29,68 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 2. 2012 dalje do plačila,

- za mesec februar 2012 prevoz v višini 545,37 EUR in prehrana v višini 51,94 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 3. 2012 dalje do plačila,

- za mesec marec 2012 prevoz v višini 545,37 EUR in prehrana v višini 66,78 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 4. 2012 dalje do plačila,

- za mesec april 2012 prevoz v višini 493,37 EUR in prehrana v višini 48,23 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 5. 2012 dalje do plačila,

- za mesec maj 2012 prevoz v višini 337,61 EUR in prehrana v višini 37,10 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 6. 2012 dalje do plačila,

- za mesec september 2012 prevoz v višini 233,72 EUR in prehrana v višini 51,94 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 10. 2012 dalje do plačila,

- za mesec oktober 2012 prevoz v višini 493,43 EUR in prehrana v višini 37,10 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 11. 2012 dalje do plačila,

- za mesec november 2012 prevoz v višini 493,43 EUR in prehrana v višini 63,07 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 12. 2012 dalje do plačila,

- za mesec december 2012 prevoz v višini 493,43 EUR in prehrana v višini 55,65 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 1. 2013 dalje do plačila,

- za mesec januar 2013 prevoz v višini 337,61 EUR in prehrana v višini 37,10 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 2. 2013 dalje do plačila,

- za mesec februar 2013 prevoz v višini 545,37 EUR in prehrana v višini 37,10 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 3. 2013 dalje do plačila,

- za mesec marec 2013 prevoz v višini 493,43 EUR in prehrana v višini 29,68 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 3. 2013 dalje do plačila,

- za mesec april 2013 prevoz v višini 493,43 EUR in prehrana v višini 55,65 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 5. 2013 dalje do plačila,

- za mesec maj 2013 prevoz v višini 337,61 EUR in prehrana v višini 37,10 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 6. 2013 dalje do plačila,

- za mesec junij 2013 prevoz v višini 233,72 EUR in prehrana v višini 14,84 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 7. 2013 dalje do plačila,

- za mesec julij 2013 prevoz v višini 337,61 EUR in prehrana v višini 37,10 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 8. 2013 dalje do plačila,

- za mesec avgust 2013 prevoz v višini 493,43 EUR in prehrana v višini 48,23 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 9. 2013 dalje do plačila,

- za mesec september 2013 prevoz v višini 545,37 EUR in prehrana v višini 40,81 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 10. 2013 dalje do plačila,

- za mesec oktober 2013 prevoz v višini 545,37 EUR in prehrana v višini 37,10 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 11. 2013 dalje do plačila,

- za mesec november 2013 prevoz v višini 545,37 EUR in prehrana v višini 37,10 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 12. 2013 dalje do plačila,

- za mesec december 2013 prevoz v višini 545,37 EUR in prehrana v višini 40,81 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 1. 2014 dalje do plačila,

- za mesec januar 2014 prevoz v višini 233,72 EUR in prehrana v višini 11,13 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 2. 2014 dalje do plačila,

- za mesec februar 2014 prevoz v višini 545,37 EUR in prehrana v višini 18,55 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 3. 2014 dalje do plačila,

- za mesec marec 2014 prevoz v višini 545,37 EUR in prehrana v višini 48,23 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 4. 2014 dalje do plačila,

- za mesec april 2014 prevoz v višini 545,37 EUR in prehrana v višini 40,81 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 5. 2014 dalje do plačila,

- za mesec maj 2014 prevoz v višini 493,43 EUR in prehrana v višini 44,52 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 6. 2014 dalje do plačila,

- za mesec junij 2014 prevoz v višini 233,72 EUR in prehrana v višini 44,52 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 7. 2014 dalje do plačila,

- za mesec julij 2014 prevoz v višini 337,61 EUR in prehrana v višini 18,55 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 8. 2014 dalje do plačila,

- za mesec avgust 2014 prevoz v višini 545,37 EUR in prehrana v višini 18,55 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 9. 2014 dalje do plačila,

- za mesec september 2014 prevoz v višini 493,43 EUR in prehrana v višini 40,81 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 10. 2014 dalje do plačila,

- za mesec oktober 2014 prevoz v višini 545,37 EUR in prehrana v višini 14,84 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 11. 2014 dalje do plačila,

- za mesec november 2014 prevoz v višini 493,43 EUR in prehrana v višini 22,26 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 12. 2014 dalje do plačila,

- za mesec december 2014 prevoz v višini 493,43 EUR in prehrana v višini 26,68 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 2. 2015 dalje do plačila,

- za mesec januar 2015 prevoz v višini 493,43 EUR in prehrana v višini 11,13 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 3. 2014 dalje do plačila,

- za mesec februar 2015 prevoz v višini 545,37 EUR in prehrana v višini 7,42 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 3. 2015 dalje do plačila,

- za mesec marec 2015 prevoz v višini 545,37 EUR in prehrana v višini 29,68 skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 4. 2015 dalje do plačila,

- za mesec april 2015 prevoz v višini 545,37 EUR in prehrana v višini 59,36 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 5. 2015 dalje do plačila,

- za mesec maj 2015 prevoz v višini 233,72 EUR in prehrana v višini 55,65 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 6. 2015 dalje do plačila,

- za mesec junij 2015 prevoz v višini 493,43 EUR in prehrana v višini 29,68 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 7. 2015 dalje do plačila,

- za mesec julij 2015 prevoz v višini 337,61 EUR in prehrana v višini 44,52 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 3. 2015 dalje do plačila,

- za mesec avgust 2015 prevoz v višini 233,72 EUR in prehrana v višini 37,10 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 9. 2015 dalje do plačila,

- za mesec september 2015 prevoz v višini 233,72 EUR in prehrana v višini 33,39 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 10. 2015 dalje do plačila,

- za mesec oktober 2015 prevoz v višini 337,61 EUR in prehrana v višini 29,68 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 11. 2015 dalje do plačila,

- za mesec november 2015 prevoz v višini 493,43 EUR in prehrana v višini 40,81 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 12. 2015 dalje do plačila,

- za mesec december 2015 prevoz v višini 493,43 EUR in prehrana v višini 25,97 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 1. 2016 dalje do plačila,

- za mesec januar 2016 prevoz v višini 493,43 EUR in prehrana v višini 22,26 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 2. 2016 dalje do plačila,

- za mesec februar 2016 prevoz v višini 493,43 EUR in prehrana v višini 37,10 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 3. 2016 dalje do plačila,

- za mesec marec 2016 prevoz v višini 233,72 EUR in prehrana v višini 48,23 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 4. 2016 dalje do plačila,

- za mesec april 2016 prevoz v višini 233,72 EUR in prehrana v višini 51,94 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 5. 2016 dalje do plačila,

- za mesec maj 2016 prevoz v višini 233,72 EUR in prehrana v višini 63,07 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 6. 2016 dalje do plačila,

- za mesec junij 2016 prevoz v višini 233,72 EUR in prehrana v višini 77,91 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 7. 2016 dalje do plačila,

- za mesec julij 2016 prevoz v višini 233,72 EUR in prehrana v višini 25,97 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 8. 2016 dalje do plačila,

- za mesec avgust 2016 prevoz v višini 233,72 EUR in prehrana v višini 29,68 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 9. 2016 dalje do plačila.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki obračunati regres za letni dopust za:

- leto 2011 v višini 692,00 EUR bruto, od tega zneska odvesti pripadajoče davke ter tožeči stranki izplačati ustrezen neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 2. 7. 2011 dalje do plačila,

- leto 2012 v višini 692,00 EUR bruto, od tega zneska odvesti pripadajoče davke ter tožeči stranki izplačati ustrezen neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo:

- od neto zneska, obračunanega za bruto vrednost 164,35 EUR od 2. 7. 2012 dalje do plačila,

- od neto zneska, obračunanega za bruto vrednost 527,65 EUR pa od 19. 6. 2013 dalje do plačila,

- leto 2013 v višini 346 EUR bruto, od tega zneska odvesti pripadajoče davke ter tožeči stranki izplačati ustrezen neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od neto zneska 2. 7. 2013 dalje do plačila,

- leto 2014 v višini 346,00 EUR bruto, od tega zneska odvesti pripadajoče davke ter tožeči stranki izplačati ustrezen neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od neto zneska od 2. 7. 2014 dalje do plačila,

- leto 2015 v višini 346,00 EUR bruto, od tega zneska odvesti pripadajoče davke ter tožeči stranki izplačati ustrezen neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od neto zneska od 2. 7. 2015 dalje do plačila,

- leto 2016 v višini 696,00 EUR bruto, od tega zneska odvesti pripadajoče davke ter tožeči stranki izplačati ustrezen neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od neto zneska od 2. 7. 2016 dalje do plačila."

se zavrne

VII. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške postopka."

II. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe v VII. točki izreka.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki od 1. 1. 2011 dalje za nedoločen čas (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku izročiti v podpis pogodbo o zaposlitvi za delo kamermana specialista VII/2 za nedoločen čas od 1. 1. 2011 dalje, za 34. plačni razred, s plačo v višini 1.606,68 bruto mesečno, z izplačilom najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec (II. točka izreka), ga prijaviti v zavarovanja in za čas od 1. 5. 2011 dalje urediti vpis delovne dobe pri matični evidenci ZPIZ (II. točka izreka), mu za čas od 1. 1. 2011 do pravnomočnosti sodbe obračunati plačo za opravljeno delo v višini 1.606,68 EUR bruto mesečno ter po odvodu pripadajočih davkov in prispevkov za zavarovanja tožniku izplačati neto znesek, zmanjšan za že prejeta plačila, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 19. v mesecu za plačo preteklega meseca do plačila, mu za mesece januar 2011 - maj 2012 in september 2012 - avgust 2016 plačati prevoz na delo in z dela ter stroške prehrane med delom v višini in z obrestmi, kot izhaja iz izpodbijane sodbe, ter mu obračunati regres za letni dopust za leta 2011 - 2016 v bruto zneskih, navedenih v izpodbijani sodbi, od teh zneskov odvesti pripadajoče davke ter tožniku izplačati ustrezne neto zneske skupaj z obrestmi, kot izhaja iz izpodbijane sodbe (IV. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek za obračun višjih zneskov regresa za leta 2013 - 2016 ter izplačilo višjih ustreznih neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka) ter zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od neto zneska, obračunanega od bruto zneska 527,65 EUR za čas od 2. 7. 2012 do 18. 6. 2013 (VI. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni od prejema sodbe tožniku plačati stroške postopka v višini 502,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila (VII. točka izreka).

2. Tožena stranka se pritožuje zoper ugodilni del sodbe v I., II., III. in IV. točki ter zoper odločitev o stroških postopka v VII. točki iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo dodeli v reševanje drugemu sodniku na prvi stopnji. Tožena stranka kot posebnost obravnavanega primera izpostavlja dejstvo, da je bil tožnik ves čas opravljanja pogodbenega dela pri toženi stranki redno in polno zaposlen v lastni družbi A. d. o. o. To podjetje je opravljalo kamermanske storitve in dobavo ter izposojo opreme tudi za druge osebe in ne le za toženo stranko. Sodišče prve stopnje je napačno ocenilo, da je šlo za storitve v manjšem obsegu. To podjetje je v letih 2010 - 2012 preseglo 80 % državnih nakazil, od leta 2014 dalje pa je le iz naslova dobave opreme preseglo 100.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje se do tega ni opredelilo. Taki rezultati pa so zahtevali precejšnjo aktivnost tožnika. Tožnik je v letu 2015 zavrnil sklenitev delovnega razmerja pri toženi stranki zaradi dela pri konkurenčni medijski hiši, kar je sodišče prezrlo. Iz izpovedbe B.B. izhaja, da tožnik pri toženi stranki storitev ni opravljal v takem obsegu, da dela ne bi mogel opravljati tudi za druge pogodbene partnerje. Tožnik tudi ni bil edini zaposlen v predmetnem podjetju, v času od 2. 1. 2013 do 1. 4. 2016 je bila tam zaposlena tudi bivša partnerka tožnika. Zato ne gre za situacijo, ko samostojni podjetnik opravlja delo zgolj za eno osebo, ki je njegov dejanski delodajalec. Sodišče bi pri odločanju moralo upoštevati tudi dejstvo, da je družba A. d. o. o. za toženo stranko opravljala različne storitve in ne le tistih, ki se nanašajo na delo, zaradi katerega tožnik vtožuje ugotovitev obstoja delovnega razmerja. V zvezi z vključenostjo v delovni proces sodišče ni upoštevalo dejstva, da je tožena stranka vodilna medijska hiša, zato se ji morajo poslovni partnerji prilagoditi. Dela kamermana ni mogoče opravljati neodvisno od zahtev režiserja, zato ne gre za podrejenost v smislu elementa delovnega razmerja. Prav tako s tem elementom ne gre enačiti vezanosti na trajanje projekta, saj je določitev časovnega pogoja trajanja projekta in s tem določitev obveznosti oprave storitev bistveni element podjemne pogodbe. Priča B.B. je sicer pojasnil, da je bilo njegovo razmerje do tožnika drugačno kot do svojih podrejenih, redno zaposlenih delavcev. Tudi sicer tožena stranka tožniku ni postavila posebnih zahtev pri opravljanju dela. Sodišče ni upoštevalo, da tožniku ni bilo potrebno nikoli pridobiti odobritve za odsotnost z dela ali odobritve dopusta, le javil je svojo odsotnost. Tudi element nepretrganosti ni podan, saj tožnik s toženo stranko ni sodeloval, kadar dela ni bilo, npr. vse poletne mesece. Redno zaposleni so zaradi pomanjkanja dela koristili dopust le v juniju in juliju. Odsotnost v dolžini več kot dveh mesecev pa skladno s sodno prakso pomeni, da niso podani vsi elementi delovnega razmerja. Tožnik je toženi stranki račune nekajkrat izdal šele na vsake tri mesece. Nepretrgano opravljanje dela ne izhaja niti iz mesečnih poročil, saj je podjetje A. d. o. o. v določenih mesecih za toženo stranko opravilo le manjše število snemalnih ur. Sodišče navedenega ni upoštevalo pri presoji elementov delovnega razmerja, zato sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Napačna je tudi ugotovitev sodišča, da je tožnik opravljal vsa dela iz opisa delovnega mesta kamerman specialist. Tožnik ni koordiniral kamermanskih skupin na projektih, ni sodeloval pri pripravi svetlobnih razmerij, nekatere naloge pa je pričel opravljati šele kasneje. Sodišče se tudi ni opredelilo do tožnikovih navedb v zvezi s tem, da je delo, dogovorjeno v pogodbah z družbo A. d. o. o., osebno opravil tožnik. Pogodbe niso predvidevale osebnega opravljanja dela s strani tožnika, temveč s strani zaposlenih v podjetju A. d. o. o. Vstopno kartico, izdano na tožnikovo ime, pa so lahko uporabljali vsi zaposleni pri A. d. o. o. Priči C.C. in B.B. nista mogli izključiti, da je kamermanske storitve za toženo stranko opravljal še kdo drug od zaposlenih pri tem podjetju, ki je sicer najemalo tudi druge delavce. Računi za opravljeno delo so bili izdani na družbo A. d. o. o. Plačilo opravljenih storitev pa ni znak le delovnega razmerja, temveč tudi pogodb o poslovnem sodelovanju. Tožnik je v okviru svoje družbe opravljal enako delo tudi za konkurente tožene stranke. Dejstvo, da se ni izvrševala t.i. konkurenčna prepoved, kaže na to, da ni šlo za delovno razmerje. Napačna je tudi ugotovitev, da tožnik izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta kamerman specialist, saj nima ustrezne izobrazbe. Ugotovitev, da tožena stranka že zaposluje kamermane specialiste, ki imajo nižjo izobrazbo od predpisane, pa ni relevantna za ta spor. Prav tako ni možno primerjati delavcev, ki so se zaposlili na delovnem mestu kamerman VI in kamerman VII/2. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo večine navedb tožene stranke, hkrati pa so njegove ugotovitve v neskladju z izpovedbami prič in navedbami strank. Neutemeljen je zaključek prvostopenjskega sodišča, da ni možna pogodba o zaposlitvi med direktorjem družbe, preko katerega se izvaja aktivna vloga delodajalca in isto fizično osebo. Skladno s 73. členom ZDR-1 se lahko sklene pogodba o zaposlitvi tudi med poslovodno osebo in družbo, katere edini lastnik je ta poslovodna oseba. Pred to ureditvijo se glede na stališče Vrhovnega sodišča RS (kot npr. v zadevi opr. št. VIII Ips 167/2008) poslovodna oseba ni mogla socialno zavarovati kot delavec v delovnem razmerju, temveč le kot družbenik. Ker je bil tožnik celotno vtoževano obdobje redno zaposlen pri podjetju A. d. o. o., je priznanje delovnega razmerja med njim in toženo stranko nezakonito. Dveh ali več pogodb o zaposlitvi za polni delovni čas ni mogoče skleniti skladno z ZDR, to pa izhaja tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča RS v zadevi opr. št. VIII Ips 72/2015 z dne 13. 7. 2015. Ugotovitev sodišča, da niso podani razlogi po 118. členu ZDR-1, je napačna in neskladna z izpovedjo priče B.B., ki je pojasnil, da bi bilo delo s tožnikom zaradi karakternih težav najmanj oteženo. Tožena stranka je tudi pojasnila, da nima potrebe po tožnikovem delu, saj lahko vse projekte izpelje s trenutno ekipo kamermanov. Sodišče ni upoštevalo izpovedi C.C. in B.B., prav tako se ni opredelilo do izpovedi D.D., da mora tožena stranka število zaposlenih manjšati. Sodišče je kršilo tudi 8. člen ZPP, saj bi moralo na podlagi vseh izvedenih dokazov ter ob uporabi načela proste presoje dokazov ugotoviti, da ne gre za elemente delovnega razmerja in zavrniti tožbeni zahtevek. Priglaša stroške pritožbe.

3. Zoper VII. točko navedene sodbe (odločitev o stroških) se pritožuje tožnik. Navaja, da mu sodišče prve stopnje ni priznalo nagrade za pisne vloge in da je upoštevalo le stroške narokov. Stroške tožnika je zato potrebno zvišati na 1.426,7 EUR.

4. Zoper pritožbo tožene stranke tožnik vlaga odgovor na pritožbo, v katerem predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba tožene stranke je utemeljena, pritožba tožnika pa ni utemeljena.

6. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, na katere opozarja pritožba.

7. Pritožba na več mestih navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do posameznih navedb oziroma izvedenih dokazov, s čimer uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Vendar v izpodbijani sodbi ta kršitev ni podana, saj je sodba jasno in podrobno obrazložena in vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih in zavzetih stališčih. Sodišče prve stopnje je presodilo, da so bili podani vsi elementi delovnega razmerja in da je bila pogodba o zaposlitvi, ki jo je imel tožnik sklenjeno s svojo družbo A. d. o. o., nična. Pravilnost takega stališča in končne odločitve pritožbeno sodišče presoja v okviru preizkusa pravilne uporabe materialnega prava, tožnik pa nestrinjanja z zavzetimi materialnopravnimi zaključki sodišča prve stopnje ne more uveljavljati kot bistveno kršitev določb postopka.

8. Tožnik zato prvostopenjskemu sodišču neutemeljeno očita tudi kršitev 8. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč v izpodbijani sodbi sledilo metodološkemu napotku iz tega člena in zadostilo standardu vestne presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj ter na podlagi celotnega dokaznega postopka ob zavzetem materialnopravnem stališču sprejelo izpodbijano odločitev. Pravilnost sprejete odločitve pa pritožbeno sodišče, kot že navedeno, presoja v okviru preizkusa pravilne uporabe materialnega prava.

9. Tožena stranka s pavšalnimi pritožbenimi navedbami o tem, da so ugotovitve sodišča prve stopnje v neskladju z izpovedbami prič in navedbami strank, smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar pa tožena stranka teh svojih navedb ni konkretizirala, zato pritožbeni preizkus v tem delu ni bil mogoč.

10. Prvostopenjsko sodišče je sicer pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, vendar je nepravilno uporabilo materialno pravo, zato sprejeta odločitev ni pravilna.

11. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da:

- je imel tožnik pogodbo o zaposlitvi sklenjeno s podjetjem A. d. o. o., katerega edini lastnik in družbenik je bil;

- se je tožnik na podlagi te pogodbe o zaposlitvi vključil v pokojninsko in invalidsko zavarovanje v smislu 13. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1; Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami);

- da sta A. d. o. o. in tožena stranka za čas od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2016 sklenili več pogodb o poslovnem sodelovanju za opravljanje kamermanskih storitev oziroma storitev snemanja.

12. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno izpostavlja v tem postopku bistveno dejstvo, da je bil tožnik celotno vtoževano obdobje zaposlen v (svojem) podjetju A. d. o. o., zaradi česar mu je sodišče prve stopnje nezakonito priznalo delovno razmerje s toženo stranko. Delavec namreč ne more biti hkrati (v istem obdobju) v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih, kar izhaja iz 147. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in spremembe), pa tudi iz uveljavljene sodne prakse (npr. odločbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 98/2012 z dne 5.2.2013, VIII Ips 72/2015 z dne 13. 7. 2015, odločbe VDSS opr. št. Pdp 798/2015 z dne 6. 1. 2016, opr. št. Pdp 327/2015 z dne 18. 6. 2015).

13. Iz dokaznega postopka izhaja, da je tožnik dela kamermana in snemanja pri toženi stranki opravljal kot zaposleni pri družbi A. d. o. o., s katero je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, kar pomeni, da je bil v delovnem razmerju pri tej družbi. Pogodbe o poslovnem sodelovanju so bile sklenjene med družbo A. d. o. o. in toženo stranko, torej med dvema pravnima osebama, zato jih sodišče prve stopnje neutemeljeno enači s pogodbami civilnega prava za opravljanje dela v smislu drugega odstavka 13. člena ZDR-1. Račune za opravljene storitve je toženi stranki izdajala družba A. d .o. o, kateri je tožena stranka plačala za naročene storitve - tako za storitve snemanja kot tudi za dobavo oz. najem snemalne opreme. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno razlikovalo storitve izposoje in prodaje opreme ter storitve snemanja, ki jih je vse za toženo stranko izvajala družba A. d. o. o.. Ta družba je bila za izvajanje teh storitev tudi registrirana (kot to izhaja iz izpiska v prilogi B4). Medtem, ko je za prve storitve pravilno presodilo, da je šlo za pravni posel med dvema pravnima osebama, je za storitve snemanja neutemeljeno zaključilo, da se ne morejo opravljati na podlagi pravnega posla med dvema pravnima osebama, temveč le na podlagi delovnega razmerja. Takšno stališče po oceni pritožbenega sodišča ni pravilno. Sodišče prve stopnje je na podlagi vsega navedenega tožnikovo pogodbo o zaposlitvi pri družbi A. d. o. o. zmotno štelo za nično in glede storitev kamermana oz. snemanja, ki jih je tožnik opravljal (v okviru zaposlitve v družbi A. d. o. o.) pri toženi stranki, neutemeljeno ugotavljalo elemente delovnega razmerja.

14. Pritožbeno sodišče pri tem še izpostavlja, da se je tožnikova družba sicer ukvarjala tudi z drugimi storitvami (prodaja in izposoja kamermanske opreme, video montaža, ipd.), iz naslova katerih je prejemala plačila - samo v letu 2014 je iz naslova izposoje opreme imela 100.000,00 EUR prihodkov. Tudi tožnik sam je pojasnil, da je A. d. o. o. najemala tudi zunanje kamermane in da je njegova družba storitve opravljala tudi za druge naročnike, med drugim za medijske hiše, ki so toženi stranki konkurenčne. Glede na navedeno tožnikovo podjetje A. d. o. o. tudi ni bilo ekonomsko odvisno le od tožene stranke.

15. Ker so podani uveljavljani pritožbeni razlogi oziroma razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo ter na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP spremenilo izpodbijani del sodbe v I. - IV. točki izreka tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

16. Zaradi spremembe izpodbijane sodbe se je spremenil tudi uspeh pravdnih strank v tem individualnem delovnem sporu, zato je pritožbeno sodišče spremenilo tudi odločitev o stroških postopka na prvi stopnji, v skladu z določbama tretjega odstavka 154. člena in 155. člena ZPP. Tožnik s svojim zahtevkom ni uspel, zato sam nosi stroške postopka na I. stopnji. S tem v zvezi je zato neutemeljena njegova pritožba, da mu v okviru stroškov na prvi stopnji pripadajo tudi stroški za pisne vloge, ki jih sicer niti ni izrecno priglasil. Tožena stranka pa glede na določbo 5. odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in spremembe) stroške postopka krije sama.

17. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbah 165. člena in 154. člena ZPP. Tožena stranka je s pritožbo sicer uspela v celoti, a skladno z določbo 41. člena ZDSS-1 sama nosi tudi stroške pritožbenega postopka. Tožnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1999) - ZPIZ-1 - člen 13.
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 147.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.10.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDExODk3