VDSS Sodba Pdp 470/2017

Jedro

Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je treba obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine.

Odškodnina za neizkoriščene dneve tedenskega počitka, do katere je delavec oziroma javni uslužbenec upravičen zato, ker mu je bila kršena pravica do tedenskega počitka, ki mu pripada po zakonu, in je moral na dneve, ko bi moral biti prost, opravljati delo na misiji, ne predstavlja plače. Javni uslužbenec je namreč do odškodnine upravičen poleg plače, ki jo je za delo v tujini prejel (za povprečno 174-urno delovno obveznost na mesec).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna v korist tožnika obračunati bruto znesek odškodnine za neizkoriščene dni tedenskega počitka za čas od 21. 9. 2011 do 31. 3. 2012 na neto osnovo 4.596,48 EUR in od bruto zneska odškodnine odvesti pripadajoče davke in prispevke (I. točka izreka), mu plačati znesek 4.596,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 9. 2013 dalje do plačila (II. točka izreka) in mu povrniti stroške postopka v znesku 844,29 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku tega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper I. točko izreka navedene sodbe vlaga pritožbo tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, naj sodbo v I. točki izreka spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek v delu, v katerem tožnik zahteva obračun bruto zneska odškodnine in od tega zneska plačilo pripadajočih davkov in prispevkov, podrejeno pa, naj izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, tožniku pa naloži povrnitev pritožbenih stroškov. Skladno z določbami 1. alineje drugega odstavka 4. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Ur. l. RS, št. 67/2008 in nasl.) se prispevki, davki in druge dajatve ter obveznosti, ki bremenijo plače pripadnika v času opravljanja vojaške službe, obračunajo na podlagi plače, ki bi jo tožnik prejemal, če bi opravljal delo v Sloveniji, to je plače, ki jo tožena stranka izplačuje tožniku na podlagi pogodbe o zaposlitvi za delo na formacijski dolžnosti, ko svoje delo opravlja v domovini. Zakon o dohodnini pa določa, da so obdavčeni vsi dohodki, razen tistih, ki so v zakonu izrecno navedeni kot neobdavčeni oziroma oproščeni plačila dohodnine. Odškodnine, od katerih se ne plača dohodnina, so opredeljene v 27. členu, kamor ne spada prisojeni znesek, ki ga delodajalec izplača delavcu v zvezi z neizkoriščenim dnevnim počitkom. Zato je mogoče sklepati, da odškodnina za neizrabljeno pravico iz delovnega razmerja ne sodi v kategorijo dohodkov iz delovnega razmerja, saj ne gre za plačilo za opravljeno delo. Glede prispevkov za socialno varnost pa se pritožba sklicuje na določbe 3. do 7. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV), pa tudi na določbe 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), iz katerih ne izhaja, da bi se od odškodnine plačevali prispevki. Po mnenju tožene stranke je zato odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno zmotna. Prispevki od t. i. slovenske plače so bili plačani, saj so se mesečno plačevali ob vsaki plači, prejeti za delo v tujini, zato bi ponovno plačilo prispevkov predstavljalo dvakratno plačilo prispevkov za isti dohodek. Glede na to je sodišče prve stopnje napačno obrutilo odškodnino za neizrabljen tedenski počitek. Ni pravilno, da je plačilo dohodnine določilo nad dosojeno odškodnino in ne od dosojene odškodnine.

3. Tožnik vlaga odgovor na pritožbo in predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik opravljal vojaško službo oziroma je bil napoten na opravljanje nalog v mirovni operaciji "KFOR" A. v času od 21. 9. 2011 do 31. 3. 2012, s tem da je bil v času od 19. 1. 2012 do 7. 2. 2012 na posebnem dopustu v Sloveniji. Tožena stranka mu v tem obdobju ni omogočila izrabe pravice do tedenskega počitka v trajanju 24 dni, do katerega bi bil upravičen, zato mu je prisodilo odškodnino, in sicer ob upoštevanju tožnikove mesečne plače v višini 4.166,17 EUR.

7. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna glede obračuna bruto zneska odškodnine in plačila neto zneska. Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je treba obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine. Ker Uredba ureja plače pripadnikov stalne sestave vojske v tujini pri opravljanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah, 1. alineja drugega odstavka 4. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, na obveznost tožene stranke za plačilo prispevkov in davka od odškodnine za premoženjsko škodo nima vpliva.

8. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na pravilno pravno podlago. Pravilno je presodilo, da dolžnost plačila prispevkov in davkov v primeru, kadar se delavcu prisodi odškodnina zaradi neizkoriščenih dni tedenskega počitka, ki ga ni mogel izrabiti iz razlogov na strani delodajalca - tožene stranke, izhaja iz določb Zakona o prispevkih za socialno varnost (Ur. l. RS, št. 5/1996 in nasl. - ZPSV) in Zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 13/2011 in nasl. - ZDoh-2). Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka je po svoji naravi odškodnina za premoženjsko škodo in kot taka predstavlja prejemek iz delovnega razmerja, ki ne sodi v kategorijo dohodkov iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Tudi po prvem odstavku 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2002 in nasl. - ZPIZ-2) in tretjem odstavku 2. člena ZPSV se prispevki za socialno varnost plačajo od vseh prejemkov iz delovnega razmerja, torej tudi od odškodnine za premoženjsko škodo. Tako je tožena stranka dolžna obračunati prispevke in akontacijo dohodnine in nato odvesti akontacijo dohodnine in prispevke.

9. Plača v Republiki Sloveniji torej služi le kot podlaga za obračun prispevkov, davkov in drugih dajatev ter obveznosti, ki bremenijo plačo pripadnika v času opravljanja vojaške službe izven države. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v številnih podobnih primerih, npr. v zadevah opr. št. Pdp 1189/2012, Pdp 1587/2014, Pdp 1085/2016 in Pdp 26/2017.

Odškodnina za neizkoriščene dneve tedenskega počitka, do katere je delavec oziroma javni uslužbenec upravičen zato, ker mu je bila kršena pravica do tedenskega počitka, ki mu pripada po zakonu, in je moral na dneve, ko bi moral biti prost, opravljati delo na misiji, ne predstavlja plače. Javni uslužbenec je namreč do odškodnine upravičen poleg plače, ki jo je za delo v tujini prejel (za povprečno 174-urno delovno obveznost na mesec). Zato so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da bi ponovno plačilo davkov in prispevkov predstavljalo dvakratno plačilo za isti dohodek (oziroma prejemek iz delovnega razmerja).

10. Ker niso podani niti pritožbeni razlogi, ki jih je uveljavljala tožena stranka, niti tisti, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in po določbi 353. člena ZPP potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

11. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbe. Svoje stroške pritožbenega postopka pa krije tudi tožnik, ker s svojim odgovorom na pritožbo ni pripomogel k rešitvi zadeve (155. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Pdp 936/2016
• VDSS Sodba Pdp 1036/2016
• VDSS Sodba Pdp 797/2016