VDSS Sodba Psp 234/2017

Jedro

Po petem odstavku 27. člena ZPIZ-2 je za leto 2016 določen splošni pogoj za upokojitev, če zavarovanec izpolnjuje starost 59 let in 4 mesece ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Glede na to, da tožnikova povečana zavarovalna doba znaša 5 let in 10 mesecev, se skladno z drugim odstavkom 398. člena ZPIZ-2 starostna meja 59 let in 4 mesece tožniku lahko zniža za 5 let in 10 mesecev na račun benifikacije, in sicer na starost 53 let in 6 mesecev. Tožnik je na dan vložitve zahteve 18. 2. 2016 dopolnil 51 let, 4 mesece in 27 dni starosti in 38 let, 5 mesecev in 18 dni pokojninske dobe brez dokupa. To pa pomeni, da tožnik na dan 18. 2. 2016 ne izpolnjuje niti pogoja pokojninske dobe brez dokupa niti starosti za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za izplačilo 20 % pokojnine po prvem odstavku 39.a člena ZPIZ-2B.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 22. 6. 2016 in št. ... z dne 11. 3. 2016 ter da se mu prizna pravica do izplačila 20 % starostne pokojnine od 19. 2. 2016 dalje, o odmeri in izplačevanju pa je dolžan toženec v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe izdati posebno odločbo. Obenem je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je tožnik vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku in tožencu naloži v plačilo stroške postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku paricijskega roka 15 dni dalje do plačila. Meni, da je stališče sodišča prve stopnje napačno. Citira 39.a člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 102/2015, v nadaljevanju ZPIZ-2B). Pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v RS ureja le Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012, v nadaljevanju ZPIZ-2), kar je razvidno tudi iz 36. točke 7. člena tega zakona. Tožnik pa le na podlagi Zakona o policiji pogojev za starostno pokojnino ne more izpolniti. 87. člen Zakona o policiji le določa pogoj minimalno 15 let dobe s statusom pooblaščene uradne osebe, kakršnihkoli drugih pogojev pa ne določa. Vztraja, da je pogoje za starostno pokojnino iz 399. člena ZPIZ-2 tudi izpolnil in s tem izpolnil pogoje za starostno pokojnino po ZPIZ-2, to je "po tem zakonu", kar mu skladno z 39.a členom ZPIZ-2B daje pravico do 20 % starostne pokojnine. ZPIZ-2 nikjer ne določa, da imajo pravico do 20 % starostne pokojnine le osebe, ki izpolnijo pogoje po 27. členu ZPIZ-2 in ne tudi tiste, ki izpolnijo pogoje po 399. členu ZPIZ-2. Razmejevanje "po tem zakonu" pa je v 39.a členu ZPIZ-2B dodatno zato, ker se s tem razmejuje med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje po ZPIZ-2 od tistih, ki izpolnjujejo pogoje po prej veljavnih predpisih, saj je namreč ZPIZ-2B razširil pravico do 20 % starostne pokojnine tudi na tiste, ki so pravico do starostne pokojnine pridobili po predpisih veljavnih do 31. 12. 2012. Sklicuje se na določbe ZPIZ-2, iz katerih je razvidno, da ZPIZ-2 določa novo obliko bonusa, ki se priznava vsakomur, ki se odloči ostati v zavarovanju po izpolnitvi pogoja za predčasno oz. starostno pokojnino, in sicer v obliki izplačila 20 % predčasne oz. starostne pokojnine. Iz predloga ZPIZ-2B je razvidno, da je cilj ZPIZ-2B v tem, da bodo ob izpolnitvi pogojev za starostno ali predčasno pokojnino vse kategorije zavarovancev upravičene do prejemanja 20 % predčasne oz. starostne pokojnine. Res je sicer, da je v samem predlogu hkrati pri obrazložitvi posameznih členov navedeno, da je ta pravica vezana na izpolnjevanje pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, vendar pa je takšno stališče v nasprotju z zgoraj izpostavljenimi načeli in zagotovili in poleg tega tudi ni razvidno iz samega besedila 39.a člena ZPIZ-2B. Če bi ZPIZ-2B želel uvesti razdelitev med tiste, ki izpolnijo pogoje po 27. členu ZPIZ-2 in tiste, ki izpolnijo pogoje po 399. členu ZPIZ-2, bi moral to izrecno določiti v samem zakonu in navesti, da takšna pravica ne velja za vse zavarovance oz. izrecno določiti, da to ne velja za tiste, ki se upokojijo pod ugodnejšimi pogoji iz 399. člena ZPIZ-2. Sicer pa bi izrecno določilo ZPIZ-2B, da do pravice do 20 % starostne pokojnine niso upravičeni tisti, ki izpolnijo pogoje po 399. členu ZPIZ-2, predstavljalo kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom. Poudarja, da za razmejevanje med tistimi, ki izpolnijo pogoje za upokojitev po 399. členu ZPIZ-2 in tistimi, ki jih izpolnijo po 27. členu ZPIZ-2, ni podan noben razumen razlog, ki bi izhajal iz narave stvari. Razlog, da je tožnik, če bi mu priznali pravico do 20 % starostne pokojnine, v ugodnejšem položaju z ostalimi zavarovanci, ker bi to pravico dobil prej in bi jo dlje užival, ne predstavlja razumnega razloga. Tožnik se namreč skladno z določbo 399. člena ZPIZ-2 lahko upokoji prej kot ostali zavarovanci ravno zaradi povečanih obremenitev pri njegovem delu nasproti ostalim zavarovancem. Ker ZPIZ-2 razlikovanja med tistimi, ki izpolnijo pogoje po 27. členu in tistimi, ki izpolnijo pogoje po 399. členu, ni določil, ampak je ravno nasprotno razvidno, da je namen, da se ponudi vsem, ki izpolnjujejo pogoje za starostno pokojnino, je razvidno, da je upravičen do 20 % starostne pokojnine. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) v obravnavanem primeru presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 22. 6. 2016, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo vloženo zoper prvostopno odločbo št. ... z dne 11. 3. 2016. S slednjo je toženec zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine na podlagi prvega odstavka 39.a člena ZPIZ-2B z obrazložitvijo, da tožnik v letu 2016 ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne oz. predčasne pokojnine po splošnem predpisu.

6. Med strankama ni sporno, da je tožnik pri tožencu zahtevo za izplačilo 20 % starostne pokojnine vložil dne 18. 2. 2016. Tedaj je že veljal ZPIZ-2B in določba 39.a člena. Ta določa, da se zavarovancu, ki je obvezno vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po tem zakonu, ali je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. 12. 2012 v skladu s prvim odstavkom 391. ali 394. člena tega zakona, če se zavarovanec za to odloči, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 20 % starostne ali predčasne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Del pokojnine se izplačuje do prenehanja obveznega zavarovanja s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom.

7. Pogoje za starostno pokojnino ZPIZ-2 določa v 27. členu. Po tej določbi zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65. let, če dopolni najmanj 15 let zavarovalne dobe. Pravico do starostne pokojnine pridobi tudi zavarovanec, ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Skladno s petim odstavkom 27. člena ZPIZ-2 je bila starost 60 let v letu 2016 za moške znižana na starost 59 let in 4 mesece ob hkratnem izpolnjevanju 40 let pokojninske dobe brez dokupa. V 18. členu ZPIZ-2B pa je določeno, da se šteje, da zavarovanec - član, ki skupaj z dodano dobo iz drugega odstavka tega člena izpolnjuje pogoj dopolnjene pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine, ni upravičen do pravic iz 39.a člena tega zakona, vse dokler ne izpolni zahtevanega pogoja pokojninske dobe brez dodane dobe iz drugega odstavka tega člena.

8. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je tožnik do dneva vložitve zahteve dopolnil 51 let, 4 mesece in 27 dni starosti in 38 let, 5 mesecev in 18 dni pokojninske dobe, od tega 32 let, 7 mesecev in 18 dni efektivne delovne dobe, 5 let in 10 mesecev zavarovalne dobe pa se je štelo s povečanjem 12/16 v obdobju od 1. 7. 1983 do 31. 12. 2000 (obrazec BD-5 z dne 28. 2. 2002). Nadalje je iz dokumentacije razvidno, da je tožnik od 1. 1. 2001 dalje vključen v dodatno pokojninsko zavarovanje, pri čemer so prispevki po zadnjem potrdilu Kapitalske družbe z dne 7. 8. 2015, plačani od 1. 1. 2001 do 30. 6. 2015. To pomeni, da je tožnik dopolnil še 3 leta, 7 mesecev in 15 dni dodane dobe.

9. Po petem odstavku 27. člena ZPIZ-2 je za leto 2016 določen splošni pogoj za upokojitev, če zavarovanec izpolnjuje starost 59 let in 4 mesece ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Glede na to, da tožnikova povečana zavarovalna doba znaša 5 let in 10 mesecev, se skladno z drugim odstavkom 398. člena ZPIZ-2 starostna meja 59 let in 4 mesece tožniku lahko zniža za 5 let in 10 mesecev na račun benifikacije, in sicer na starost 53 let in 6 mesecev. Tožnik je na dan vložitve zahteve 18. 2. 2016 dopolnil 51 let, 4 mesece in 27 dni starosti in 38 let, 5 mesecev in 18 dni pokojninske dobe brez dokupa. To pa pomeni, da tožnik na dan 18. 2. 2016 ne izpolnjuje niti pogoja pokojninske dobe brez dokupa niti starosti za pridobitev pravice do starostne oz. predčasne pokojnine, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za izplačilo 20 % pokojnine po prvem odstavku 39.a člena ZPIZ-2B.

10. Tožnik sicer izpolnjuje pogoje starosti in dobe po 399. členu ZPIZ-2 v zvezi s prvim odstavkom 87. člena Zakona o policiji (Ur. l. RS, št. 49/98 s spremembami, v nadaljevanju ZPol) za priznanje pravice do starostne pokojnine po posebnem predpisu. ZPol med drugim za pridobitev pravice do starostne pokojnine zahteva tudi, da ima zavarovanec določeno obdobje status pooblaščene uradne osebe. Ne glede na to, da tožnik za pridobitev pravice do starostne pokojnine izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2 ob predpostavki, da je izpolnjen tudi pogoj statusa pooblačene uradne osebe, pa to za odločitev glede izplačila 20 % starostne pokojnine ni odločilno. Glede na 39.a člen ZPIZ-2B se pravica do starostne pokojnine zavarovancu, ki ne izpolnjuje pogoja za starostno oz. predčasno pokojnino po tem zakonu, to je po 27. členu oz. 29. členu ZPIZ-2 kot splošnem predpisu, ne more priznati. Šteje se namreč, da v kolikor tožnik izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2, da izpolnjuje pogoje po posebnem predpisu.

11. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je pravica do 20 % starostne pokojnine vezana na izpolnjevanje pogojev po splošnih predpisih, ne pa na pogoje za upokojitev po posebnih predpisih, to je po ZPol v zvezi z določbo 399. člena ZPIZ-2. Določba 399. člena ZPIZ-2 se nanaša izključno le na postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih in ne na pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine.

12. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja, da je bilo v prvotnem besedilu tretjega odstavka 38. člena ZPIZ-2 glede pravice do izplačila 20 % pokojnine določeno, da se zavarovancu, ki je ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine zavarovan pri zavodu in ostane v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, če se zato odloči, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve, mesečno izplačuje 20 % predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve, vsaj do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do dopolnitve 65. let starosti. V citirani določbi prvotnega besedila 38. člena ZPIZ-2 posebni pogoj, da mora zavarovanec izpolnjevati pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po tem zakonu, ni bil določen. Za razliko od prvotno od 1. 1. 2013 veljavne določbe 38. člena ZPIZ-2 pa je v39.a členu ta pogoj izrecno določen. Takšna določba tudi zasleduje namen, zaradi katerega je bilo prvotno besedilo 38. člena ZPIZ-2 glede izplačevanja 20 % pokojnine, spremenjeno. Kot izhaja iz obrazložitve k 7. členu ZPIZ-2B v Poročevalcu, je možnost prejemanja 20 % pokojnine le v primeru upokojitve po splošnih predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne pa v primeru upokojitve po posebnih predpisih. To dodatno potrjuje spremenjeni osmi odstavek 202. člena ZPIZ-2 (18. člen ZPIZ-2B), ki priznanje zahtevane pravice izrecno pogojuje z izpolnjeno pokojninsko dobo brez dodane dobe. Glede izpolnjevanja pogojev po splošnih predpisih za pridobitev pravice do starostne pokojnine in do izplačevanja 20 % pokojnine, je stališče v identičnih zadevah opr. št. Psp 28/2017 in Psp 182/2017 pritožbeno sodišče že zavzelo in se pri tem sklicevalo, ne samo na namen, zaradi katerega je bila spremenjena prvotna določba 38. člena ZPIZ-2, ampak tudi na stališče, ki ga je zavzelo Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. VIII Ips 88/2015 z dne 14. 10. 2015. V reviziji vloženi zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 28/2017 je Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. VIII Ips 138/2017 tudi že zavzelo stališče, da je pravica do 20 % izplačila starostne oz. predčasne pokojnine po 39.a členu ZPIZ-2B vezana na izpolnjevanje pogojev po splošnem in ne po posebnem predpisu.

13. Ker se določba 39.a člena ZPIZ-2B glede izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine nanaša na pogoje po tem zakonu, to je na pogoje po splošnih predpisih, pogojev po splošnih predpisih, določenih v 27. oz. 29. členu ZPIZ-2 pa tožnik nedvomno ne izpolnjuje, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo in kot pravilni in zakoniti potrdilo izpodbijani odločbi toženca. Iz enakih razlogov je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter hkrati v skladu s prvim odstavkom 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe, saj z njo ni uspel.

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• VDS Sodba Psp 257/95
• VDSS Sodba Psp 217/2020
• VDSS sodba Psp 3/2014