VDSS Sodba in sklep Psp 124/2017

Jedro

Po 20. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ so obvezno zdravstveno zavarovane osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje po eni od ostalih točk iz 15. člena zakona in si same plačujejo prispevke. Po 15. členu ZZVZZ so torej obvezno zavarovane vse zaposlene, samozaposlene in druge osebe s stalnim prebivališčem v RS, ne glede na to, kakšen status imajo in ne glede na to, ali so državljani RS ali tujci. Izvzem iz tega zavarovanja, ne glede na voljo posameznika za vključitev v zavarovanje, ni mogoč.

Tožnici je lastnost zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja prenehala 31. 8. 2015 in od 1. 9. 2015 ni bila več vključena v to zavarovanje na nobeni drugi podlagi, čeprav je bila še pred izdajo izpodbijanih odločb pozvana na ureditev obveznega zdravstvenega zavarovanja. To pa je za pritožbeno rešitev zadeve edino bistveno. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je bila z izpodbijanima upravnima aktoma za tožnico zakonito ugotovljena lastnost zavarovanca po 20. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ od 1. 9. 2015 dalje in tožbeni zahtevek na njuno odpravo ter ugotovitev, da tožnica ni obvezno zavarovana, z izpodbijano sodbo utemeljeno zavrnjen.

Izrek

Pritožba tožnice se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožba A.A. se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb št. ... z dne 18. 2. 2016 in št. ... z dne 7. 12. 2015 in se tožnico izpiše iz sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja.

2. Zoper sodbo se pritožujeta tožnica in A.A.. Izpodbijana sodba je nelegitimna, ni bila izdana v imenu ljudstva, temveč zgolj na podlagi zakonodaje. Sprašujeta se, zakaj je pooblaščenka toženca tudi po zaključku glavne obravnave ostala v sodnem poslopju, in pojasnjujeta, kakšne pogoje naj bi izpolnjeval sodnik. Toženca primerjata z računalniškim virusom, glavno obravnavo s hitro hrano. Tožnica ne želi biti vključena v obvezno zdravstveno zavarovanje. Sicer pa v obsežni laični pritožbi pojasnjujeta svoj način življenja in svetovni nazor.

3. Pritožba tožnice ni utemeljena, pritožba A.A. pa ni dovoljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)¹ pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi ni prišlo do kršitev določb ZPP, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

K pritožbi tožnice

5. Predmet presoje tega socialnega spora je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe z dne 18. 2. 2016 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 7. 12. 2015 o vključitvi tožnice v obvezno zdravstveno zavarovanje kot osebo s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki ne izpolnjuje pogojev za zavarovanje po drugi podlagi in si sama plačuje prispevek, od 1. 9. 2015 dalje. Sporno je, ali ima tožnica lastnost zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)² in Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ).³ Kot je povsem pravilno in obširno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je zdravstveno zavarovanje v obveznem delu, torej tisto, katerega nosilec je toženec,⁴ obvezno in nastane ex lege oziroma na podlagi samega zakona, ko so za to izpolnjeni pogoji. Lastnost zavarovane osebe v obveznem zavarovanju namreč pridobi oseba z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za vključitev v obvezno zavarovanje po zakonu in pravilih, in jo izgubi z dnem, ko za takšno zavarovanje več ne izpolnjuje pogojev. Zavarovance obveznega zdravstvenega zavarovanja opredeljuje 15. člen ZZVZZ. Po 20. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ so obvezno zdravstveno zavarovane osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje po eni od ostalih točk iz 15. člena zakona in si same plačujejo prispevke. Po 15. členu ZZVZZ so torej obvezno zavarovane vse zaposlene, samozaposlene in druge osebe s stalnim prebivališčem v RS, ne glede na to, kakšen status imajo in ne glede na to, ali so državljani RS ali tujci. Izvzem iz tega zavarovanja, ne glede na voljo posameznika za vključitev v zavarovanje, ni mogoč.

7. Tožnici je lastnost zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja prenehala 31. 8. 2015 in od 1. 9. 2015 ni bila več vključena v to zavarovanje na nobeni drugi podlagi, čeprav je bila še pred izdajo izpodbijanih odločb pozvana na ureditev obveznega zdravstvenega zavarovanja. To pa je za pritožbeno rešitev zadeve edino bistveno. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je bila z izpodbijanima upravnima aktoma za tožnico zakonito ugotovljena lastnost zavarovanca po 20. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ od 1. 9. 2015 dalje in tožbeni zahtevek na njuno odpravo ter ugotovitev, da tožnica ni obvezno zavarovana, z izpodbijano sodbo utemeljeno zavrnjen.

8. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče ob uporabi 353. člena ZPP pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V celoti soglaša z dejanskimi ugotovitvami prvostopenjskega sodišča in pravnimi zaključki, navedenimi v obrazložitvi izpodbijane sodbe, in jih v izogib ponavljanju ponovno ne navaja. Vse ostale pritožbene navedbe za odločitev v tej zadevi niso pravno relevantne, zato se pritožbeno sodišče do njih posebej ne opredeljuje.⁵ Potrebno pa je pojasniti, da pravila postopka v socialnih sporih določata ZPP in Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1),⁶ sodnik pa je vezan na ustavo in zakon.⁷ Pogoje za izvolitev sodnika sicer določa Zakon o sodniški službi (ZSS).⁸

K pritožbi A.A.

9. Po 4. odstavku 343. člena ZPP je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice.

10. Izpodbijana sodba se nanaša le na tožnico, prav tako pa tudi v tem postopku izpodbijana posamična upravna akta. A.A. ni in tudi ne more biti stranka tega postopka. Kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku (1. odstavek 63. člena ZDSS-1).

11. Ker A.A. nima procesne legitimacije za vloženo pravno sredstvo, je bilo potrebno njegovo pritožbo po 1. odstavku 343. člena ZPP zavreči kot nedovoljeno.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 72/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 30/2003 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
⁴ 12. člen ZZVZZ.
⁵ Po 1. odstavku 360. člena ZPP mora sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe presoditi le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena.
⁶ Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.
⁷ 125. člen Ustave RS.
⁸ Ur. l. RS, št. 94/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 429/2018
• VDSS sodba Psp 188/2012
• VDSS Sodba Psp 191/2017