VDSS Sodba Psp 179/2017

Jedro

Tožnica je študentka s posebnimi potrebami. O tem, kakšen vpliv je imelo tožničino zdravstveno stanje za njeno izobraževanje in nedokončanje 2. letnika toženec ni ugotavljal. Zato je dejansko stanje v zvezi s tem vprašanjem in v zvezi z izpolnjevanjem ostalih pogojev za nadaljnje prejemanje državne štipendije za študijsko leto 2015/2016 nepopolno ugotovljeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (III. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo dokončno odločbo št. ... z dne 31. 5. 2016 in odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 7. 12. 2015 in odločilo, da tožnica ni dolžna vrniti prejetih zneskov štipendije v skupnem znesku 1.810,68 EUR. S III. točko izreka pa je odločilo, da se v delu, ki se nanaša na zavrnitev vloge za nadaljnje prejemanje štipendije za študijsko leto 2015/2016 zadeva vrne toženi stranki v nov postopek in odločanje. Hkrati ji je naložilo, da je dolžna v 30 dneh po pravnomočnosti te sodbe tožnici izdati nov upravni akt, s katerim bo odločila o pravici glede nadaljnjega prejemanja štipendije.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Prvenstveno navaja, da se ne pritožuje nad delom sodne odločitve, da tožnica ni dolžna vrniti prejetih zneskov štipendije, saj je 2. letnik dejansko zaključila, kar je bilo dokazano tudi v izvedenem dokaznem postopku, prav tako je po podatkih iz uradnih evidenc upravičena do štipendije za 3. letnik. Tožena stranka pa vlaga pritožbo zoper sodbo v delu vrnitve zadeve glede vloge tožnice za nadaljnje prejemanje štipendije za študijsko leto 2015/2016 v ponovno odločanje, saj meni, da tožnica za konkretno šolsko leto ni izpolnjevala pogojev za štipendijo. Ne strinja se, da bi po mirovanju štipendijskega razmerja zaradi preseganja cenzusa v študijskem letu 2014/2015, morala presojati tožničino vlogo za nadaljnje prejemanje štipendije za študijsko leto 2015/2016 zgolj v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogoja glede cenzusa. Navedeno pravno naziranje pomeni, da bi tožena stranka lahko kot razlog za prenehanje štipendijskega razmerja presojala samo v okviru 1. alineje 49. člena Zakona o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 63/07 s spremembami, v nadaljevanju: ZŠtip), pri čemer pa bi morala upoštevati tožničino zdravstveno stanje in presojati, kakšen vpliv je le-to imelo na morebitno nedokončanje letnika, o čemer pa sploh ni bilo odločeno. Citira 48. člen ZŠtip, ki določa, v katerih primerih nastopi mirovanje štipendijskega razmerja. Izpostavlja, da ZŠtip izrecno ne določa, kakšne pogoje mora štipendist izpolnjevati, da je upravičen do nadaljnjega prejemanja državne štipendije. Zato je po mnenju tožene stranke v luči ustavnega načela enakosti pred zakonom potrebno te pogoje smiselno izluščiti iz konteksta celotnega zakona in v skladu z njegovim namenom. Namen zakona je spodbujanje izobraževanja in doseganje višje izobrazbene ravni (2. člen). Štipendist lahko prejema državno štipendijo eno leto za posamezen letnik na isti stopnji izobraževanja (45. člen). Če je v posamezen letnik ponovno vpisan, mu štipendijsko razmerje miruje ali pa se mu tudi v tem primeru ponovno izplačuje, če izkaže opravičljive zdravstvene razloge, ki so vplivali na zmanjšanje študijskih sposobnosti v preteklem študijskem letu (48. člen). Poudarja, da ZŠtip jasno določa, da lahko mirovanje traja zgolj eno leto. Posledično je očitno neutemeljen zaključek sodišča v izpodbijani sodbi, da kot relevantni pravni temelj ne določa omejitev za mirovanje štipendijskega razmerja, saj je v 6. alineji 49. člena zakona izrecno določeno, da štipendijsko razmerje preneha, če štipendist po enoletnem mirovanju ne predloži ustreznih dokazil oziroma na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije. Glede na navedene določbe ZŠtip po mnenju tožene stranke nedvoumno izhaja zaključek, da ima štipendist na voljo dve študijski leti za uspešen zaključek posameznega letnika, in sicer v času prvega vpisa, ko se mu štipendija za ta letnik izplačuje in v času drugega vpisa, ko mu štipendija miruje oziroma se mu lahko izplačuje pod pogoji iz 48. člena ZŠtip. Zakon tako omogoča štipendistu, da je v isti letnik izobraževalnega programa vpisan dve šolski oziroma študijski leti zapored. V kolikor štipendist tudi po dveh šolskih oziroma študijskih letih ne napreduje v višji letnik, pride do prenehanja štipendijskega razmerja na podlagi 6. alineje 49. člena. V okviru odprtega spornega pravnega vprašanja v predmetni zadevi je tako potrebno izpostaviti, da mora za nadaljnje prejemanje štipendije štipendist izpolniti pogoj vpisa v višji letnik, pri državni štipendiji mora biti zaradi specifike oziroma samega namena državne štipendije, izpolnjen pogoj glede cenzusa, prav tako pa morajo biti izpolnjeni tudi vsi splošni pogoji, ki jih zakon določba v 7., 8. in 9. členu. Po mnenju tožene stranke razlogi za mirovanje niso relevantni za presojo vloge štipendista za nadaljnje prejemanje štipendije. V predmetni zadevi je bistveno, da tožnica pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije za študijsko leto 2015/2016 ni izpolnjevala, ker ni napredovala v višji letnik, ampak je bila vpisana v isti, to je 2. letnik istega programa na drugi izobraževalni ustanovi, ki ga je uspešno zaključila šele v nadaljevanju.

3. V odgovoru na pritožbo se tožnica ne strinja s stališčem tožene stranke in poudarja, da po 1. alineji prvega odstavka 48. člena ZŠtip štipendijsko razmerje miruje, štipendija pa se za tekoče študijsko leto ne izplačuje štipendistu, če ni izdelal letnika, dovoljen pa mu je ponovni vpis v isti letnik, razen če letnika ni izdelal zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov. Štipendija bi se tožnici lahko izplačevala tudi v času ponovnega vpisa v isti letnik, ker letnika ni izdelala zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov, saj je priložila mnenje in zdravniške izvide različnih specialistov, ker oboleva za hudo boleznijo, ki traja neprekinjeno več kot 2 meseca in vpliva na zmanjšanje študijskih sposobnosti. Temu ne nasprotuje niti tožena stranka. Soglaša s stališčem sodišča prve stopnje glede trajanja mirovanja postopka. Po njenem pa tudi ne more prenehati štipendijsko razmerje štipendistu, če ne po svoji krivdi ne dokonča letnika, za katerega je prejemal štipendijo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni prišlo do nepravilne uporabe materialnega prava, niti do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. V tem postopku je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 31. 5. 2016, s katero je tožničino pritožbo zoper prvostopno odločbo št. ... z dne 7. 12. 2015, zavrnil. S slednjo prvostopno odločbo je Center za socialno delo A. zavrnil tožničino vlogo za nadaljnje prejemanje državne štipendije za študijsko leto 2015/2016 ter hkrati odločil, da tožnici pravica do državne štipendije, priznana z odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 14. 11. 2012, preneha. Obenem je odločil, da je tožnica dolžna vrniti prejete zneske štipendije za posamezne mesece v skupnem znesku 1.810,68 EUR v 60 dneh od izvršljivosti te odločbe.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnici z odločbo z dne 14. 11. 2012 priznana pravica do državne štipendije za izobraževanje na B.. fakulteti, program 1. stopnje C. od 1. 10. 2012 do zaključka izobraževalnega programa. V študijskem letu 2013/2014, ko je tožnica prvič obiskovala 2. letnik B. fakultete, je bilo njeni vlogi za nadaljnje prejemanje štipendije ugodeno z odločbo z dne 18. 10. 2013. V študijskem letu 2014/2015, ko je bila tožnica ponovno vpisana v 2. letnik B. fakultete, je tožnici štipendija na podlagi odločbe z dne 5. 12. 2014 mirovala in se ni izplačevala iz razloga, ker je povprečni mesečni dohodek na družinskega člana presegal zgornjo mejo dohodkovnega razreda po drugem odstavku 23. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju: ZUPJS). Z odločbo z dne 7. 12. 2015, potrjeno z dokončno odločbo z dne 31. 5. 2016, je bila tožničina vloga za nadaljnje prejemanje državne štipendije v študijskem letu 2015/2016 zavrnjena na podlagi 6. alineje 49. člena ZŠtip in sicer iz razloga, ker tožnica po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ni predložila ustreznih dokazil oziroma na podlagi predloženih dokazil ni izpolnjevala pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije.

8. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje in izhaja iz dokumentacije, je tožnica k vlogi za uveljavljanje državne štipendije za študijsko leto 2015/2016 priložila potrdilo o vpisu v 2. letnik izrednega študija - študijski program ... 1. stopnje na D. fakulteti, potrdilo o opravljenih obveznostih na B.. fakulteti Univerze v E., potrdilo o opravljenem izpitu za predmet ... in medicinsko dokumentacijo o njenem zdravstvenem stanju. Na podlagi takšne dokumentacije je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča odločitev glede nadaljnjega prejemanja državne štipendije, preuranjena. Tožnica sicer k vlogi res ni predložila potrdila o uspešno opravljenem 2. letniku, je pa predložila drugo dokumentacijo, vključno medicinsko dokumentacijo o njenem zdravstvenem stanju.

9. Kot izhaja iz dokumentacije in ugotovitev sodišča prve stopnje, je tožnica študentka s posebnimi potrebami, ki ima cistično fibrozo in presajena pljuča (sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. V Ps 567/2010, priloga A17).

10. O tem, kakšen vpliv je imelo tožničino zdravstveno stanje za njeno izobraževanje in nedokončanje 2. letnika toženec ni ugotavljal. Zato je dejansko stanje v zvezi s tem vprašanjem in v zvezi z izpolnjevanjem ostalih pogojev za nadaljnje prejemanje državne štipendije za študijsko leto 2015/2016 nepopolno ugotovljeno.

11. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi 82. člena ZDSS-1 zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje, da bo ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera ter vseh relevantnih dokazil, ki jih je tožnica predložila k vlogi za uveljavljanje pravice do državne štipendije za študijsko leto 2015/2016, ob upoštevanju določbe 1. alineje prvega odstavka in drugega odstavka 48. člena ZŠtip, ponovno odločila o tem, ali je tožnica do prejemanja državne štipendije za to študijsko leto upravičena ali ne.

12. Na podlagi vsega navedenega je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo skladno s 353. členom ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (III. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 1/2019
• VDSS Sodba Psp 465/2018
• VDSS sodba Psp 463/2014