<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Psp 104/2017

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2017:PSP.104.2017
Evidenčna številka:VDS00001864
Datum odločbe:13.04.2017
Senat:Edo Škrabec (preds.), Elizabeta Šajn Dolenc (poroč.), Nada Perič Vlaj
Področje:INVALIDI
Institut:invalidnost

Jedro

Ocena tožničine delazmožnosti pomeni, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti skladno z 2. alinejo drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2, z obstojem preostale delovne zmožnosti na drugem ustreznem delu z navedenimi omejitvami s krajšim delovnim časom po 4 ure dnevno. Ob takšnem dejanskem stanju, ko torej ni zdravstvenih indikacij za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in sočasnem dejstvu, da je pri tožnici še podana preostala delovna zmožnost s krajšim delovnim časom od polnega po 4 ure dnevno, ni izpolnjen dejanski stan iz 1. alineje drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka II in točka III v delu glede razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi tožene stranke št. ...z dne 28. 4. 2015 in št. ... z dne 5. 2. 2015 (I. točka izreka) in tožnico razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 27. 1. 2015 in ugotovilo, da je v okviru poklica zmožna opravljati drugo delo z omejitvami: fizično lahko, brez dvigovanja desnega zgornjega uda nad nivo ramena, brez premeščanja bremen nad 5 kg, le v dopoldanski izmeni, brez nevarnih faz dela, kjer bi v primeru nenadne motnje zavesti lahko ogrozila sebe ali druge, v ugodnih mikroklimatskih pogojih, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko (II. točka izreka). S III. točko izreka pa je zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in za priznanje pravic iz naslova invalidnosti zavrnilo.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodbe ne izpodbija v celoti, saj ve, da ima premalo delovne dobe za invalidsko upokojitev. Vlaga pa pritožbo na tisti del sodbe, ki pravi, da bi bila zmožna za delo s skrajšanim delovnim časom. Meni, da zaradi hudih bolečin v rami, ki so posledica sindroma rotatorne manšete, ne bi mogla opravljati niti del, za katera je sodišče odločilo, da je zanje zmožna. Dostikrat jo rama tako boli, da ne more opravljati niti osnovnih gospodinjskih in higienskih opravil. Edina dobra stvar je, da je levičarka, saj v nasprotnem primeru ne bi mogla niti pisati. Z desno roko si s težavo vbrizga inzulin v desno stegno. Meni, da so njene zaposlitvene možnosti praktično nične.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi.

5. Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-2). Ta v 1. alineji drugega odstavka 63. člena določa, da je v I. kategorijo invalidnosti mogoče razvrstiti le zavarovanca, ki zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, ni več zmožen opravljanja organiziranega pridobitnega dela, ali če je pri njem podana poklicna invalidnost, pa več nima preostale delovne zmožnosti. Takšno dejansko stanje pa v obravnavani zadevi ni podano, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

6. V predsodnem postopku sta invalidska komisija I. stopnje dne 27. 1. 2015 in dne 13. 4. 2015 invalidska komisija II. stopnje sicer skladno ocenili, da je pri tožnici zaradi bolezni podana III. kategorija invalidnosti, ker za delo na delovnem mestu, na katerem je delala, to je komunalno urejanje okolice, vzdrževanje komunalnih objektov, ni zmožna, s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njene invalidnosti, pa je zmožna opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvijo dviganja desnega zgornjega uda nad nivo ramen in premeščanje bremen nad 7 kg, le v dopoldanski izmeni in brez nevarnih faz dela, kjer bi v primeru nenadne motnje zavesti lahko ogrozila sebe ali druge. Takšno mnenje sta obe invalidski komisiji podali na podlagi ugotovitve, da ima tožnica bronhialno astmo in celoletni alergični rinitis, obe bolezni sta s terapijo dobro nadzorovani, ima sladkorno bolezen, zdravljeno z dvema inzulinoma, omotice, zaradi katerih je bila večkrat pregledana na nujni medicinski pomoči in za katere so ugotovili, da gre za vazovagalne sinkope. Bila je tudi laparoskopsko operirana, od ortopedskih težav pa je v ospredju utesnitveni sindrom desne rame, zaradi česar je že prejela blokado.

7. V dopolnilnem mnenju, ki ga je sodišče pridobilo s soglasjem tožnice, pa je invalidska komisija II. stopnje na podlagi preučitve medicinske in delovne dokumentacije menila, da je pri tožnici od 27. 1. 2015 zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti, ker je njena delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 %. S krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko je zmožna opravljati drugo delo z omejitvami: fizično lahko delo, z omejitvijo dvigovanja desnega zgornjega uda nad nivo ramen in premeščanja bremen nad 5 kg, le v dopoldanski izmeni in brez nevarnih faz dela, kjer bi v primeru nenadne motnje zavesti lahko ogrozila sebe ali druge ter v ugodnih mikroklimatskih pogojih. V zvezi s tožničinimi težavami z desno ramo, ki jo tožnica posebej izpostavlja v pritožbi, je invalidska komisija II. stopnje obrazložila, da so se težave z desno ramo začele leta 2003. Vendar opravljene preiskave, slikovne in klinično stanje, kot tudi večkrat ponovljene v kasnejših letih, niso pojasnile tožničinih težav. Neuspešno pa je bilo tudi zdravljenje z analgetiki, fizioterapijo in z lokalnimi blokadami. Po povzetem zdravstvenem stanju in zdravstvenih težav je invalidska komisija II. stopnje ocenila, da so glede preostale delazmožnosti strokovno utemeljene razbremenitve pri delu kot tudi časovna razbremenitev. Pri tožnici so sicer prisotne številne zdravstvene težave, ki so kroničnega značaja in zahtevajo kontinuirano zdravljenje in spremljanje, vendar popolne in trajne izgube delazmožnosti pri njej ni mogoče ugotoviti.

8. Ocena tožničine delazmožnosti pomeni, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti skladno z 2. alinejo drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2 z obstojem preostale delovne zmožnosti na drugem ustreznem delu z navedenimi omejitvami s krajšim delovnim časom po 4 ure dnevno. Ob takšnem dejanskem stanju, ko torej ni zdravstvenih indikacij za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in sočasnem dejstvu, da je pri tožnici še podana preostala delovna zmožnost s krajšim delovnim časom od polnega po 4 ure dnevno, ni izpolnjen nobeden od dejanskih stanov iz 1. alineje drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2.

9. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti zavrnilo in zaradi neizpolnjevanja pogojev pokojninske dobe za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja zgolj ugotovilo, kakšna je tožničina preostale delovna zmožnost, torej, kakšno delo in s kakšnimi omejitvami je še zmožna opravljati. Med drugim je ugotovilo, da je zmožna za fizično lahko delo, brez dvigovanja desnega zgornjega uda nad nivo ramena in brez premeščanja bremen nad 5 kg. To so takšne omejitve, ki ustrezajo tožničinim zdravstvenim težavam z desno ramo, ki pa glede na ugotovitve invalidske komisije II. stopnje še niso takšne, da bi bila zaradi njih popolnoma nezmožna za delo.

10. Glede na vse obrazloženo, ker je pritožba neuspešna, jo je pritožbeno sodišče v skladu s določbo 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu, to je 2. točko glede razvrstitve v III. kategorijo invalidnosti in ugotovljeno preostalo delovno zmožnost ter 3. točko v delu glede razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 63, 63/2, 63/2-1, 63/2-2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
31.08.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA5NzA3