VDSS Sklep Pdp 22/2017

Jedro

Toženec v času, ko je tožnica vložila tožbo in tudi v času, ko mu je bila tožba poslana v odgovor, ni prebival na naslovu, kamor mu je bila tožba poslana, zato fikcija vročitve ni nastopila in tožba tožencu v odgovor ni bila vročena. S tem ko je sodišče izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbo 1. točke 1. odstavka 318. člena ZPP, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da je toženec dolžan tožnici v roku 15 dni plačati znesek 5.950,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 5. 2016 dalje do plačila (točka I izreka) in ji v istem roku od vročitve sodbe povrniti stroške postopka v višini 418,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

2. Zoper sodbo se iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženec in predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, tožencu pa prizna pritožbene stroške. Navaja, da za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, ker tožba tožencu ni bila pravilno vročena. Na naslovu A. 38 C, B., ki ga je toženka navedla v tožbi, vloženi 23. 5. 2016, toženec v času vročitve tožbe ni prebival, saj je od 19. 5. 2016 prebival na naslovu C. cesta 10, D., kar izhaja iz potrdila o prebivališču toženca. Ker mu tako tožba ni bila pravilno vročena, je podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Kot je poudarilo Vrhovno sodišče RS je uporaba 1. odstavka 141. člena ZPP in 4. odstavka 142. člena ZPP o fikciji vročitve upoštevna le, kadar naslovnik na naslovu, kjer se poskuša opraviti vročitev, tudi dejansko stanuje. Tako je bila tožencu kršena pravica do izjave in mu je bila s tem odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, saj ni imel možnosti vložiti odgovora na tožbo, pripraviti svoje obrambe in zavarovati svojih pravic v sodnem postopku.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila. Navaja, da je bila tožencu tožba pravilno vročena v odgovor, saj je kot njegova bivša delodajalka poznala toženčev naslov, kar je pred vložitvijo tožbe tudi preverila v Centralnem registru prebivalstva na MNZ. Na isti naslov mu je dne 5. 5. 2016 poslala tudi dopis, s katerim je zavrnila njegov zahtevek iz naslova odpravnine in odškodnine, ki ga je toženec na tem naslovu prevzel 20. 5. 2016. Zgolj dejstvo, da je odjavil začasno prebivališče in ga prijavil na drugem naslovu, še ne pomeni, da na prvotnem naslovu ni več prebival in tam ni imel izpostavljenega hišnega predalčnika. Tudi ne drži, da toženec za ta spor ni vedel, saj je tožnica že v odgovoru na tožbo v zadevi I Pd 696/2016, ki je bil vročen pooblaščencu toženca 9. 6. 2016, navedla, da je zaradi toženčevega nedopustnega ravnanja vložil tožbo. Toženec bi lahko na tožbo odgovoril vse do 29. 8. 2016, saj je pooblaščenec vedel za ta spor, pa tega ni storil. Navaja, da so listine, na katere se toženec sklicuje v pritožbi, pritožbena novota, ki ni dovoljena, teh listin pa tožnica ni mogla predložiti v postopku na prvi stopnji, saj ni mogla vedeti, da bo toženec po izdaji sodbe ugovarjal nepravilno vročitev tožbe. Zaradi navedenega predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, tožencu pa naloži v plačilo tožničine pritožbene stroške, po odmeri sodišča v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti do plačila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji), po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, saj je ugotovilo, da je bila tožba vročena tožencu, ki v zakonsko določenem roku nanjo ni odgovoril, izpolnjeni pa so bili tudi ostali pogoji za njeno izdajo po 318. členu ZPP.

7. Ugotovitev sodišča prve stopnje je napačna. Tožba tožencu ni bila pravilno vročena, na kar utemeljeno opozarja v pritožbi. Kot izhaja iz potrdila Upravne enote D. o začasnem prebivanju toženca (B1) je toženec 19. 5. 2016 prijavil začasno prebivališče na naslovu C. cesta 10, D., z istim dnem pa je odjavil začasno prebivališče na naslovu A. 38 C, B.. Tako toženec ni niti v času, ko je tožnica vložila tožbo in tudi ne v času, ko mu je bila tožba poslana v odgovor, ni prebival na naslovu, kamor mu je bila tožba poslana, zato fikcija vročitve ni nastopila in tožba tožencu v odgovor ni bila vročena. S tem ko je sodišče izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbo 1. točke 1. odstavka 318. člena ZPP, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

8. Iz navedenega tako izhaja, de je pritožba toženca utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (351. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 354. člena ZPP).

9. Odločitev o stroških postopka temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

31.08.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 153/2018
• VDSS sklep Pdp 757/2014
• VSC Sodba Cp 528/2017