<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Pdp 163/2017

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2017:PDP.163.2017
Evidenčna številka:VDS00000593
Datum odločbe:23.03.2017
Senat:Šetinc Tekavc (preds.), Sonja Pucko Furman (poroč.), Ruža Križnar Jager
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
Institut:zavrženje pritožbe - obnova postopka - zavrženje predloga

Jedro

Obnova postopka, ki jo ZPP ureja v 394. členu, je izredno pravno sredstvo. Po določbi tretjega odstavka 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Po določbi četrtega odstavka 86. člena ZPP pa navedeno ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Tožnik je obnovo postopka vložil sam in v njem tudi zatrjeval, da nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Po določbi 91. člena ZPP sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena tega zakona in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP. Tega pogoja tožnik ni izkazal (nasprotno, meni, da je upravičen podati laični predlog za obnovo postopka), zato je sodišče prve stopnje izredno pravno sredstvo (obnovo postopka, ki jo je vložil tožnik sam in ni izkazal pogoja iz četrtega odstavka 86. člena ZPP) kot nedovoljeno pravilno zavrglo (prvi odstavek 91. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo vloženo dne 7. 11. 2016 (I. točka izreka) in predlog za obnovo postopka, vložen dne 7. 11. 2016 (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep podaja tožnik pritožbo in navaja, da je bil predlog za obnovo postopka že večkrat podan, pa je bil vedno znova in znova zavrnjen iz razlogov, da ga ni podala oseba s pravosodnim izpitom oziroma ni bil podan s strani pooblaščenca. V začetku predloga je znova poudaril, da podaja laični predlog in je prepričan, da to zadostuje za začetek obnove postopka, saj je skrajni rok za obnovo pet let. Prvi predlog za obnovo postopka je bil podan že 13. 1. 2016 in ponovno prosi, da sodišče začne obnovo postopka v predmetni zadevi ter upošteva pritožbene razloge za obnovitev postopka, ki bi bistveno vplivali na ugodnejšo rešitev sodbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijan sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj. - ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

5. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje že s sklepom z dne 6. 5. 2015 zavrglo tožnikov predlog za obnovo postopka in tožnik je zoper tak sklep vložil laično pritožbo. Sodišče druge stopnje je s sklepom opr. št. Pdp 835/2015 z dne 7. 10. 2015 to pritožbo zavrglo, ker je izredno pravno sredstvo (obnovo) tožnik vložil sam in ni izkazal pogoja iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, da ima opravljen pravniški državni izpit. Tožnik je dne 13. 1. 2016 ponovno vložil pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje opr. št. Pdp 835/2015 z dne 7. 10. 2015, v katerem je navajal, da je pooblastilo odvetniku preklical iz razloga, ker ga ni zmogel plačevati, nadalje pa pojasnil, da nima opravljenega pravniškega državnega izpita, vendar mu je bila po njegovem prepričanju s tem, ko njegova pritožba ni bila obravnavana kot laična, kršena ustavna pravica. Sodišče prve stopnje je v predhodnem preizkusu pritožbe zoper ta sklep sodišča druge stopnje ugotovilo, da je pritožba zoper ta sklep nedovoljena, zato je pritožbo zavrglo in sodišče druge stopnje je ta sklep sodišča prve stopnje s sklepom opr. št. Pdp 325/2016 z dne 5. 5. 2016 potrdilo.

6. Tožnik je dne 7. 11. 2016 ponovno vložil laično pritožbo zoper sodbo opr. št. Pd 365/2012 in zavrženje njegovega predloga za obnovo postopka in zahteval ponovno obnovo postopka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz povratnice z dne 20. 8. 2014 izhaja, da je bila sodba opr. št. Pd 365/2012 z dne 9. 7. 2014, s katero je sodišče odločalo o tožnikovem zahtevku, vročena tožniku po pooblaščencu dne 20. 8. 2014. Pritožba tožnika z dne 7. 11. 2016 je bila vložena več kot dve leti po prejemu sodbe, zato jo je sodišče prve stopnje kot prepozno pravilno zavrglo, saj se smejo zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, stranke pritožiti v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe (prvi odstavek 333. člena ZPP).

7. V zvezi s tožnikovo zahtevo za obnovo postopka je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik predloga za obnovo postopka ni vložil po pooblaščencu, ki bi bil odvetnik, prav tako pa ni zatrjeval ali izkazal, da naj bi imel sam opravljen pravniški državni izpit, zato je sodišče njegov predlog pravilno zavrglo.

8. Obnova postopka, ki jo ZPP ureja v 394. členu, je izredno pravno sredstvo. Po določbi tretjega odstavka 86. člena ZPP v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Po določbi četrtega odstavka 86. člena ZPP pa navedeno ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Tožnik je obnovo postopka vložil sam in v njem tudi zatrjeval, da nima opravljenega pravniškega državnega izpita.

9. Po določbi 91. člena ZPP sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena tega zakona in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP. Tega pogoja tožnik ni izkazal (nasprotno, meni, da je upravičen podati laični predlog za obnovo postopka), zato je sodišče prve stopnje pravilno izredno pravno sredstvo (obnovo postopka, ki jo je vložil tožnik sam in ni izkazal pogoja iz četrtega odstavka 86. člena ZPP) kot nedovoljeno zavrglo (prvi odstavek 91. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 86, 86/3, 86/4, 91, 366, 366/1, 394.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
31.08.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA5Njcx