VDSS Sodba Psp 591/2016

Jedro

Po veljavni ureditvi v ZPIZ-2 je mogoče delovnim invalidom II. ali III. kategorije invalidnosti priznati pravico do premestitve, ali pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Če so poleg časovne razbremenitve potrebne še stvarne razbremenitve na delovnem mestu, na katerem je bila ocenjevana invalidnost, dejansko ni mogoč zaključek o obstoju preostale delovne zmožnosti za delo na delovnem mestu, za katero ima zavarovanec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.Lahko gre le za novo sistemizirano delovno mesto, ki se opravlja pod pogoji, ki jih narekujejo stvarne razbremenitve, četudi bi bilo poimenovano enako, kot delovno mesto, na katero je bila ocenjevana invalidnost.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu II. in IV. točke izreka spremeni tako, da celotno besedilo pravilno glasi:

"Tožnico se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se ji od 24. 9. 2014 dalje prizna pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega 6 ur dnevno na drugem delu brez dvigovanja in/ali prenašanja bremen nad 5 kg, brez vsiljenega tempa in ritma dela, v prvi izmeni in delovnem času od 7. ure dalje ter brez zahteve po večji odgovornosti ali odločanju.

Stranski intervenient A. d. o. o. je dolžan tožnici zagotoviti pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega 6 ur dnevno na drugem delu."

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 2. 2. 2015 in iste št. z dne 29. 9. 2014 (I. tč. izreka). Tožečo stranko je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do dela na delu, na katerem dela, to je hotelska gospodinja z omejitvami: brez dviganja in/ali prenašanja bremen nad 5 kg, brez vsiljenega tempa in ritma dela, v prvi izmeni in delovnem času od 7. ure dalje ter brez zahteve po večji odgovornosti ali odločanju s krajšim delovnim časom od polnega 6 ur dnevno od 24. 9. 2014 dalje (II. tč. izreka). Tožeči stranki je priznalo pravico do delnega nadomestila in izreklo, da bo o višini in izplačevanju delnega nadomestila odločila tožena stranka s posebno odločbo v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe (III. tč. izreka). Izreklo je tudi, da je stranski intervenient A. d. o. o. dolžan tožeči stranki zagotoviti pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega 6 ur dnevno (IV. tč. izreka). Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti od 29. 9. 2014 in priznanje pravice do invalidske pokojnine je zavrnilo (V. tč. izreka). Toženo stranko je zavezalo, da je dolžna tožeči stranki povrniti 314,98 EUR stroškov postopka, stranskemu intervenientu pa 188,99 EUR stroškov postopka, vse v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VI. in VII. tč. izreka).

2. Zoper II. in IV. točko citirane sodne odločbe se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se besedilo "s pravico do dela na delu, na katerem dela, to je hotelska gospodinja" spremeni tako, da se nadomesti z besedilom "in se ji prizna pravica do dela na drugem delovnem mestu", v IV. točki izreka sodbe pa za besedilom "6 ur dnevno" doda besedna zveza "na drugem delovnem mestu".

Iz dejanskega stanja, ugotovljenega na podlagi mnenja izvedenskega organa izhaja, da je tožnica zmožna opravljati delo v krajšem delovnem času od polnega 6 ur dnevno s stvarnimi razbremenitvami. Pomeni, da ni več zmožna v celoti opravljati dela, ki ga je opravljala pred invalidnostjo, saj potrebuje stvarne in časovno razbremenitev. Delovno mesto hotelske gospodinje, ki je bilo upoštevano skladno z definicijo invalidnosti, ne ustreza zahtevanim razbremenitvam. V kolikor bi bilo to delovno mesto še ustrezno, pri tožnici invalidnosti ne bi bilo mogoče ugotoviti. Gre torej za preostalo delovno zmožnost za opravljanje drugega dela oziroma dela na drugem delovnem mestu, na katerem bodo spoštovane potrebne razbremenitve s krajšim delovnim časom od polnega. Sodišče je nepravilno priznalo pravico do dela na delu, na katerem dela, to je hotelska gospodinja, saj bo delodajalec moral sistematizirati novo delovno mesto, ki bo ustrezalo potrebnim omejitvam tožnice. V zadevi je podano dejansko stanje iz 82. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga povzema.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožena stranka pravilno poudarja, da ob priznani časovni in stvarnih razbremenitvah, ki same po sebi niso sporne, ni mogoče šteti, da bi bila tožnica zmožna za delo na delu, na katerem je delala, to je hotelska gospodinja. Pravno formalno prav zaradi določenih stvarnih omejitev, za to delo pod splošnimi pogoji ni zmožna, kot pravilno poudarja pritožba. Gre za dejansko in hkrati pravno vprašanje, kako pravilno priznati vsebinsko pravico na temelju preostale delazmožnosti ob časovni in stvarnih razbremenitvah, indiciranih iz zdravstvenih razlogov zavarovanca.

5. S 26. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju¹ (ZPIZ-2) so zavarovancem na temelju preostale delovne zmožnosti zagotovljene pravica do poklicne rehabilitacije, pravica do premestitve, pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravice do ustreznih denarnih dajatev (2. odstavek). Delovnim invalidom s preostalo delovno zmožnostjo je mogoče priznati bodisi pravico do premestitve, kot to določa 81. člen ZPIZ-2, ali pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega po 82. členu ZPIZ-2. Pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega je na podlagi 82. člena ZPIZ-2 zagotovljena zavarovancu, pri katerem je podana III. kategorija invalidnosti in ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom ter invalidu II. kategorije po dopolnjenem 55. letu starosti s preostalo delovno zmožnostjo za opravljanje dela, na katerem dela, ali za drugo delo, vsaj s krajšim delovnim časom od polnega.

Upoštevajoč okoliščine vsakokratnega konkretnega primera, je po veljavni novi ureditvi v ZPIZ-2 torej mogoče delovnim invalidom II. ali III. kategorije invalidnosti priznati bodisi pravico do premestitve ali pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Če so poleg časovne razbremenitve potrebne še stvarne razbremenitve na delovnem mestu, na katerem je bila ocenjevana invalidnost, dejansko ni mogoč zaključek o obstoju preostale delovne zmožnosti za delo na delovnem mestu, za katero ima zavarovanec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Kvečjemu gre lahko za novo sistemizirano delovno mesto, ki se opravlja pod pogoji, ki jih narekujejo stvarne razbremenitve, četudi bi bilo poimenovano enako, kot delovno mesto, na katero je bila ocenjevana invalidnost.

6. Iz predhodno navedenih materialno pravnih razlogov je potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi in izpodbijani del sodbe ob pravilni uporabi 82. člena ZPIZ-2 spremeniti tudi po uradni dolžnosti. Tožnici je potrebno priznati pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega na drugem delu s potrebnimi stvarnimi omejitvami.

Na temelju 358. člena v zvezi s 1. odstavkom 351. člena Zakona o pravdnem postopku² (ZPP) je potrebno besedno zvezo "s pravico do dela na katerem dela, to je hotelske gospodinje" v izpodbijanem delu II. tč. izreka nadomestiti z besedilom "na drugem delu", v IV tč. izreka pa za besedno zvezo "6 ur dnevno" dodati besedilo "na drugem delu", tako da celotno besedilo spremenjene II. in IV. tč. izreka prvostopenjske sodbe glasi, kot je razvidno iz izreka te sodne odločbe.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008.

Datum zadnje spremembe:

29.08.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 282/2018
• VDSS Sodba Psp 55/2017
• VDSS Sodba Pdp 23/2022